Pust polnih ust!
Ko po mestnih ulicah iz vseh pekarn zadiši po krofih, vemo, da bomo prej ali slej srečali skupino klovnov, princesk, dvonožnih mačk, popačenih znanih osebnosti in neizprosnih kurentov. Danes skoraj nihče več ne pomisli na religiozne, kaj šele poganske korenine pustnega obdobja, saj večini pust pomeni predvsem čas karnevalov in maškarad. Mnoge v tem času muči vprašanje, kaj dobrega bi tokrat ponudili za pusta hrusta – tradicionalne krofe, morda krhke flancate in sladke miške ali pa kaj izvirnejšega, morda celo slane miške. Pustni krofi so nenavaden fenomen, saj jih z užitkom jedo tudi tisti, ki nanje med letom niti ne pomislijo. Krof je med letom pač samo krof, za pusta pa postane pustni krof in takrat je preprosto treba pojesti vsaj enega.
Pust je obdobje od katoliškega praznika svetih treh kraljev do pustnega torka. Največji mejniki pustnega časa so trije.
Pomembni pustni dnevi
Debeli četrtek pomeni uvod v pustna rajanja. Na ta dan mora na jedilniku biti svinjsko meso, lahko pa se ocvrejo tudi že prvi »poskusni« krofi, flancati in miške.
Sledi pustna nedelja, ki se ponekod imenuje tudi mastna nedelja ali debelnica, ker naj bi se takrat mize kar šibile pod težo slastnih jedi.
Za konec pa je tu še slavni pustni torek. Takrat si lahko damo duška in za en dan postanemo tisto, kar smo si vedno želeli ali pa česar smo se od nekdaj bali. Na »dan norcev« je vse dovoljeno, tudi prenajedanje s špehovko in toplimi krofi, polnimi marmelade. Pa čeprav nas bodo pozneje morda skelele številke na tehtnici. S simboličnim zažigom pusta preženemo zimo in se veselimo pomladi, z malo manj simboličnim kulinaričnim uživanjem ob pustnih dobrotah pa si naredimo zalogo za obdobje, ki prihaja.
Pustu sledi post
Pustnemu torku sledijo (vsaj tradicionalno) bolj žalostni dnevi za kulinariko. Na pepelnično sredo naj bi se začel štiridesetdnevni post, ki se konča ob veliki noči. Tudi zato je datum pustnega torka odvisen prav od datuma velike noči, ta pa od prve spomladanske polne lune.
Poimenovanje »pust« je po nekaterih virih v etimološki povezavi s postom v smislu »pustiti meso«. Podobno naj bi nastala tudi beseda karneval, in sicer iz italijanskega »carne levare« (opustiti meso). Pa čeprav za pust velja ravno obratno in pravzaprav pomeni popolno nasprotje postnega časa. Francozi pustni torek imenujejo »mardi gras« ali mastni torek. Tudi pri Italijanih ima »martedi grasso« enak pomen, Angleži pa so ga poimenovali »shrove tuesday« ali torek, ko se odpuščajo vsi grehi. V mnogih deželah, predvsem angleško govorečih in v predelih Španije, je pustni torek znan tudi kot dan palačink. Z njimi naj bi se razvajali še zadnjič pred začetkom posta, ko so bila jajca, mleko, mast in sladkor med prepovedanimi sestavinami.
Ljudski rek pravi: »Kdor bo za pusta lačen, bo vse leto stradal,« tega pa si resnično ne moremo privoščiti. Preden zažgemo pusta, se zato do sitega najejmo krofov!
Recepti za miške
Pustni krofi
Flancati in podobno pustno cvrtje
- Krhki flancati
- Kvašeni flancati
- Čipkasti flancati
- Ocvrti srčki
- Ocvrte urne vzmeti
- Brizgani obročki iz kuhanega testa
- Sladke krhke kepice
Krepke jedi za maškare
- Prekajena gnjat s kislim zeljem in krompirjem iz rimskega lonca
- Pečenice s samostansko mešanico
- Ajdovi žganci s kislim zeljem
- Jetrnice z bujto repo
- Krvavice s kislim zeljem in krompirjevimi žganci
- Kašnata repa
Še nekaj zamisli za drugačne pustne dobrote
- Krofljički
- Krofi kot mafini
- Ameriški krofi z luknjo
- Pisani krofki z luknjo s kokosovim oblivom
- Krofov narastek
- Španski churros s čokoladno pomako
- Skandinavski kroki semla
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
