Bujno zasajena balkonska korita, ki jih postavimo na okenske police ali obesimo na ograje balkonov in teras, so dragocen in vedno opazen okras našega doma. A lepe zasaditve ne nastanejo same od sebe – za rezultat, na katerega bomo ponosni, so potrebne dobre priprave. Že veste, kako se boste letos lotili zasajevanja?

Pri načrtovanju okrasnih gredic vedno gledamo bolj po rastlinah, ki imajo velike in bujne cvetove ali pa strmimo k takšnim, ki so okrasne v listih. Velikokrat pa pozabimo na nežne rastline, ki doprinesejo zasaditvi tisto piko na i. Med te zagotovo sodijo tudi okrasne trave, ki so lahko okrasne tako po svojih nežnih cvetovih kot tudi v različno obarvanih listih.

Skomine po sladkih sadežih z domačega balkona, terase ali vrta so vedno večje in zagotovo se nestrpno sprašujete, katera rastlina bi bila taka, da bi rodila kar se da kmalu. Odgovor ponuja haskap jagoda ali užitno modro kosteničje.

Druga polovica aprila je čas, ko začnemo misliti na pridelavo oz. vzgojo predstavnikov bučevk. Najbolj klasični predstavniki te skupine so bučke, kumare in buče, zelo radi imamo tudi lubenice in melone, obstaja pa še cel kup drugih, malce manj znanih sort. Morda se za katero od njih letos odločite tudi sami.

Zelenjadnice z daljšimi debli s svojo višino izstopajo iz povprečja. Take so tudi artičoka, kardij in sladki komarček. Zaradi svojih posebnosti jih mnogi imenujejo tudi aristokrati, ker imajo toliko koristnih hranljivih sestavin, pa si zaslužijo svoje mesto v vsakem vrtičku. Še je čas, da jih tudi sami dodate v svoj zasaditveni načrt ...

Ne glede na to, ali prisegamo na klasično zelenico ali nizko pokošeno trato, je naša želja, da bi bile travne bilke čvrste in pokončne in brez plevelov. Da bi to dosegli, je spomladi ključno, da opravimo nekaj ključnih ukrepov, ki bodo travo pripravili na novo sezono rasti in ji omogočili bujno rast.

Že stoletja so se kmetje zavedali, kako velik pomen imajo v kolobarju metuljnice, med katere uvrščamo tudi stročnice in še danes velja, da mora biti v ekološkem kolobarju v pridelavi zelenjave vsaj 25 % stročnic oz. metuljnic. Kako dobro uresničujete to pravilo v svojem vrtu?

Ko rišemo, naše risbe v barvah »zaživijo«. Podobno želimo doseči tudi z balkonskim cvetjem, ki bo kmalu krasilo naša okrasna korita in posode in v pomoč so nam lahko prav osnovne likovne prvine.

Ste vedeli, da lahko nekatere eksotične sadne vrste sadimo tudi v celinski Sloveniji? Preverite katere.

Prva znanilca pomladi med grmovnicami sta forzicija in rumeni dren, istočasno pa cveti tudi lindera. Slednja je v naših vrtovih še precej redka, a le zato, ker je ne poznamo dobro ...

Vremenoslovci v naslednjih dneh opozarjajo na nevarnost pozebe – prav v času, ko mnoge rastline že brstijo in cvetijo. Če ukrepamo pravočasno, lahko preprečimo najhujše.

Pastinak pa nekako ni našel poti v naša srca, čeprav je verjetno najbolj zdrav med jušno zelenjavo. Skoraj bolj ga poznajo tisti, ki kupujejo seme brez očal in so ga kupili po pomoti. Podobno portulak marsikdo zamenja za plevel. Pa ste vedeli, da imata ti dve zelenjadnici številne prednosti za naše zdravje, zaradi katerih na našem vrtu ne bi smeli manjkati?

Spomladi nabiramo regrat, ki je tradicionalna poslastica v solatah. Ne spreglejte pa tudi rumenih regratovih cvetov, ki so prav tako prava zakladnica zdravilnih sestavin. Preverite, kako jih boste lahko najbolje izkoristili.

Kmalu bodo začele prebujati tudi nadležne krvosesne žuželke, med katerimi nam največ preglavic na vrtu povzročajo tigrasti komarji. Le nekaj minut na vrtu in že smo popikani od glave do peta … Vendar pa, ali ste vedeli, da lahko v vrt privabimo leteče bojevnike, ki se nadvse radi sladkajo s celimi pehotami komarjev?