Svet se prehitro vrti. Masakri, klanje, Izraelci, bleferji … Sploh še vemo, kaj je resnica in kaj laž?

Tudi v Janekovem svetu so katastrofe, ki so enako psihično obremenjujoče kot svetovni in naši politični problemi ...

Sedim v avtu, cesta se vije med Beogradom in Ljubljano. Zunaj pokrajina drvi mimo mene, v meni pa se vrti čisto drugačen film.

»Če ni za v pomivalni stroj, jo vrzi proč,« je zmeraj odločen diplomirani pomivalec, gluh za vsakršen nasvet. Kdo pa bo še danes kaj pomival v koritu!

Netanjahu in Trump sta smrtonosna kombinacija. Ups, a dekliška šola je bila to?

To, da se človek uči vse življenje, vemo pač vsi, ali ne? A drugi del izreka pravi, da navkljub vseživljenjskemu učenju še vedno umremo nevedni.

Sedim ob postelji mamine prijateljice Ruže. Soba je tiha, prežeta z vonjem po zdravilih in tisto spokojnostjo, ki nastopi, ko se telo neha upirati neizogibnemu.

»Kaj pa počneš?« je vprašal cenjeni soprog. Raziskuje, se je izgovarjala babica. Kaj pa? Kraške jame? Ne, disidente, je rekla. A kakšnega poznamo? O, cel kup, je rekla.

Ker imam čas, kolumne pišem na obroke. In jih po potrebi prilagajam. Še včeraj, dobesedno, se je zdelo, da se v Sloveniji vse vrti okoli volitev, že danes ne štejejo nič.

Od prijateljice, ki ji je spomladi umrla mama zaradi metastaziranega raka, dobim polno vrečo zdravil.

Vremenarji so prejšnji večer zagotavljali, da bo naslednji dan za bolj občutljive zelo naporen. In jaz vsekakor sodim med bolj občutljive.

Če prav razumem, nam avtorjem kolumn zvoni navček. Butasta, kot sem, sem šele pred dnevi ugotovila, da mi spletni brskalnik že na prvi strani ponuja bližnjico.

Zadnjič sem pred vhodnimi vrati stegovala vrat in gledala v nebo. Saj nisem čakala na mano z neba, meni se to pač ne more dogoditi.

Včasih se v življenju zgodi trenutek, ki ti dobesedno spodmakne tla pod nogami, čeprav v tistem trenutku nepremično sediš na svojem stolu pred računalnikom.

Babica je edina vedela za mojo smučarsko zgodovino, ki se je začela pred mnogo leti, ko sta bila otroka še majhna ...

Brez politike tudi v športu ne gre. Žal. In ker ne gre, je Izrael lahko sodeloval na olimpijskih igrah, Rusija pa ne.

Če bi lahko odhode in prihode »prijateljev« v najino življenje tehtala, bi bila tehtnica vedno visoko na strani prihodov.

Karkoli si preživela v preteklosti – danes si tukaj. Živa. Sedanjost oblikuješ ti, ne tvoje mračne slutnje. V nekaj moraš verjeti, pa naj bo pot še tako strma.

Vrhunski šport je samo za one iz posebnega testa - za garače, kot so Prevci. So pa tudi taki, ki si izberejo lažjo pot. Za nekatere je politika božja mana.