Kolumna
Nevrotična gospodinja: mošt za zamudnike
Na obrazu kmečke gospodinje je namesto gostoljubnega nasmeška lebdel komaj pritajevan sadizem. Zastrupila nas bo, sem pomislila.
Ni mi vseeno: Adijo, pamet
Je dvigovanje izobrazbenih standardov poskus zaposlovanja preveč izobraženega kadra? Morda. Trg delovne sile se spreminja.
Navaden dan nenavadne mame: Omnibus*
Tudi midva sva, kakopak, morala prestaviti svoje ure na zimski čas. Imava jih kar nekaj, takšnih na baterije.
Onkološka bolnica št. 6196: ljubezen gre skozi želodec
V zadnjih mesecih ste me bralci kar nekajkrat vprašali: »Zakaj pišeš samo o žalostnih dogodkih? Čemu ne pišeš o bolj veselih temah?«
Papagaj Jaka in naša (ne)prostovoljna služba varušk
Ko teta odleti v Ameriko, doma pa pusti svojega ljubljenega papagaja, se začne prava drama. Družinski konzilij še dolgo ne bo pozabil Jake!
Navaden dan nenavadne mame: ena kozja
Tudi letos sva se z Janekom odpravila na izlet z najinimi sosedi in krajani.
Nevrotična gospodinja: kdo bo prvi?
Sredi noči nas je zbudil trušč na ulici, slišati je bilo, kot da nekdo prevrača smetnjake ali kaj takega.
Ni mi vseeno: čas pred volitvami
Na eni strani tisti, ki so trenutno pri koritu, poskušajo z bombončki, opozicija pa z očitki. Vsakršnimi.
Dragičin boj z ministrstvi: Dobri volk v meni še ni izgubil bitke
Pred vami je izjemno močna, osebna in družbenokritična kolumna - z glasom, ki je hkrati ranljiv in pogumen. Prisluhnite Dragici Kraljič ...
Onkološka bolnica št. 6196: Še ena kava s tabo
Naslednji dan je ni bilo več. Ravno sem se pripravljala, da grem do nje v bolnišnico, ko me pokliče njen mož in pove, da je pred nekaj minutami umrla.
Nevrotična gospodinja: mleko za medveda
Na nekem portalu sem ondan našla članek o medvedu, ki ima v enem od ameriških rezervatov kaj čudno strast: mleko v prahu.
Ni mi vseeno: ne mine dan ...
Hitro, prehitro se svet vrti. Ne sledim. Moralna načela nikoli niso bila vrlina človeštva.
Navaden dan nenavadne mame: Mišmaš in meje
Ko sva te dni z Janekom brala zvečer Mišmaša, sem sklenila, da naslednji dan kupim novo knjigo. Pekarno Mišmaš, seveda. Platnice so stale že malo postrani ...
Onkološka bolnica št. 6196: Ni smisla življenja, žal
In potem sem začela vrteti telefone. Klicala sem vse, za katere sem vedela, da lahko kakorkoli pomagajo.
Nevrotična gospodinja: Iskreno sožalje
Med katastrofami, ki me najbolj prizadenejo, so vsekakor pokvarjen pralni stroj, hladilnik – in kakopak avto, še posebej če se nepreklicno ustavi na kakšni gozdni cesti.
Ni mi vseeno: srebrnina in tajkuni
Pod okriljem političnih strank in tajkunov nam je šla v Slovenij prodaja »srebrnine« dobro od rok. Mnogo »draguljev« je šlo v tuje roke. Tistim bližnjim in onim od daleč.
Navaden dan nenavadne mame: vplivnica Breda
Takšne ljudi, kot je Breda, bi lahko prepoznali za vplivneže. Si lahko predstavljate, da bi namesto mlatenja prazne slame raje prisluhnili nekomu, ki deli prijaznost?
Onkološka bolnica št. 6196: Kdaj boš pa ti umrla?
Nič ni pomagalo. Vesna je za izboljšanje svojega zdravstvenega stanja v zadnjih letih poskusila vse, kar je bilo možno in kar ponuja uradna medicina.
»Nismo še v vojni, v miru pa tudi ne.«
Politika je kurba. Nespodobno, a resnično.
Navaden dan nenavadne mame: darovi jeseni in dragih ljudi
Shranila sem vse darove tega dne in vse darove meni dragih ljudi v Mali vasi. V svojo dušo! In zdaj sem bogata, moj človeški račun je prepoln.