Kot da je te dni in noči vse narobe na nebu in zemlji, se mi zdi. Sem pa prepričana, da za to pač ni kriva Zvezdica Zaspanka, ki jo je Frane Milčinski Ježek predstavil pred osemdesetimi leti.

Pred mano je spet tisti datum na koledarju. Bliža se nova kontrola na Onkološkem inštitutu. Vsakič znova, ne glede na to, koliko mesecev ali let je minilo, se ob tem datumu v prsnem košu naseli znana, težka tišina.

Prejšnji četrtek je deževalo in moji gobarski hormoni so začeli brbotati. Goba sicer res zrase čez noč, ampak micelij se je letošnje poletje temeljito posušil in vrag vedi, kdaj se bo prebudil.

Ženske gotovo poznate ta občutek. Tu in tam se zgodi, da se je treba urediti. Iz omar izvlečemo nekaj cunj in potem pred ogledalom prislanjamo nase eno, pa drugo, morda bi pa tole … še šal za boljši vtis …

Za nama z Janekom je še en prelep dan, ki sva ga doživela skupaj z najinimi sosedi in vaščani, upokojenci. Tako kot sem jaz. No, Janek še vedno dela, kar pač zmore.

Letošnji september ni dišal le po zrelem sadju, vlažnem listju in hladnejših jutrih.

Bil je topel jesenski dan, vsi v soseščini smo se martinčkali na svojih dvoriščih, zato nam pač ni ušlo nobeno treskanje z vrati in kričanje nestrpnih prebivalcev četrti.

Za nas, ki capljamo. Če samo pomislimo, da se je leta 1950 Anglež Alan Turing še spraševal, ali lahko stroji mislijo, razmišljajo ... Leta 1990 je superračunalnik že premagal šahista Garija Kasparova. Danes bijemo plat zvona.

A lahko s prijateljem prespiva pri vas, je vprašal stric. Seveda, seveda, smo se vsi razveselili.

Včasih smo odgovore iskali v debelih knjigah, danes nam jih v hipu ponudi računalnik. Toda hitrost sprememb prinaša tudi povsem nove strahove.

Za dežjem vedno posije sonce. Tudi tokrat! Po skoraj treh dneh pranja z nalivi se je danes opoldne zjasnilo nebo.

Na vhodu v veleposlaništvo sem razmišljala, čemu mi je bilo to sploh potrebno. Lahko bi preprosto odklonila sestanek s Kitajci.

Mama ima zelo zvit način, kako nas jeseni zvabi na svoj vikend, ko je tam veliko dela. Nič ne obljublja žura s klobasami na žaru, ampak nas po elektronski pošti obvesti, da znova sklicuje zbor svojih dedičev.

V življenju človeka je dragocen prav vsak dan, kaj dan, vsaka ura, minuta, trenutek … Pa vendar v vsakem trenutku ne moremo najti tistega, kar si želimo ali pričakujemo.

Čeprav se mi je zdelo, da sem poletje preživela športno in zdravo, so mi na sistematskem pregledu namerili grozovite količine holesterola, sladkorja, sečne kisline in drugih nemarnosti, no, maščobe pa so se itak videle s prostim očesom.

Politični kadri se vračajo, stare barabije bledijo, novi »kadavri« padajo iz omar. Majda Juvan o politiki, ki računa na kratek spomin volivcev.

Četudi zapuščamo meteorološko poletje, visoke temperature temu nič ne pritrjujejo. In čeprav noči niso več tako vroče in soparne, nam še vseeno jemljejo spanec.

Morda ne bežimo pred delom. Morda bežimo pred tem, kamor bi se morali vrniti.

Na prvi pogled je letošnji avgust pustil za seboj pravo opustošenje. Pravzaprav se je začelo že v juliju.