Raje ne povem, kaj sem si mislila o vplivnežih, a se je spet izkazalo, da nimam pojma.

Zjutraj vstanem vsak dan pred peto uro, da lahko zares v miru zlijem vase prvo jutranjo kavo. Brez nje sem samo napol živa.

Sedela sem na tistem neudobnem, hladnem stolu na Onkološkem inštitutu in opazovala utrip hodnika, kjer se zdi, da sekunde tečejo počasneje kot kjer koli drugje na svetu.

Dobili smo se na kavi, da naredimo nekakšen strateški načrt, pa se je eden od sodelavcev kar naprej vračal na strašno sramoto, ki da se je dogodila prejšnji dan.

Bili so časi, ko sem jih težko čakala. Končno vsi prosti in skupaj. Dokler sta bila sinova pri volji, je to pomenilo tudi aktivno potepanje. Že kam.

(ali o tem, zakaj bi jaz volila Brzega!)

Sedim na Onkološkem inštitutu. Znova. Okoli mene so obrazi, ki jih ne poznam, a jih razumem bolje kot kogarkoli drugega.

Sedeli smo na terasi in se greli na popoldanskem sončku, ko je idilo skalila največja opravljivka v naši ulici. Ste slišali za kri, je spraševala vsa zasopla.

Danes je v poslanskih klopeh vse mogoče. Plača je visoka, pretegnejo se ne, odgovornosti nobene, vpliv pa velik … Gre še globlje?

V naši dolini smo tokrat preživeli tudi krničarja.

Bolj kot volitev in sodnih zmag sem se letos veselila prihoda pomladi. A praznovala sem skromno.

Saj ne more biti res, si mislim, ko slišim kakšno Trumpovo izjavo. Popoldne napove izumrtje, zvečer premirje, zjutraj … že kaj.

Marec! Še en marec v naših življenjih, ki ga je konec. Prinesel nam je dih pomladi, če že ne kar pomlad.

Vse se je začelo s precej nenavadnim klicem. Na zaslonu se je izpisala avstralska številka – klical me je prijatelj Uroš.

Modrovala sem, da bi bilo morda treba za veliko noč pomiti okna in oprati zavese, ker se še komaj vidi ven.

V ZDA odmeva obsodba Mete, lastnice Instagrama in Facebooka, ter Googla, lastnika Youtuba.

Ko sva danes spet rajžala v frnjažo, me je prešinila misel: pomlad je prišla in že tudi odšla!?

Po letih pravnega boja sem v roke dobila sodbo zoper Romana Vodeba, ki je zadnja štiri leta svojo javno podobo med drugim gradil na sistematičnem blatenju mojega imena.

Strah, negotovost, kaj nas čaka? Kot da ni dovolj pogled prek plota, se še doma zapletamo.