A je primerno, da se priletne ženske pleskajo v pozna leta?

Saj ste tudi vi opazili, kako obsedeni smo s statistiko. S številkami nasploh. Kdo je najbogatejši, kdo je lani največ pridobil, kdo izgubil …

Skoraj nobena druga beseda v slovarju slovenskega jezika nima toliko pomenov in razlag kot beseda življenje.

Saj nisem odšla iz zakona, ker bi mi bilo lepo. Lepega ne zapuščaš. Nisem kar odšla in potegnila iz zemlje s sabo vseh korenin ...

Tik preden sem stopila na prehod za pešce, sem zaslišala cviljenje zavor. Očitno je voznik zadnji hip opazil otroka, ki se je motovilil na začetku prehoda ...

V Sloveniji je okoli 535 tisoč upokojencev. In manj kot milijon davkoplačevalcev. Od teh je kar 150 tisoč tujcev.

In tako je Janek dočakal vrnitev na delo. Ali pa konec počitnic? Glede na to, kako rad hodi v Tolmin, včasih mislim, da ima tam najboljše počitnice!

Nekaj ur sem brezciljno hodila po otoku. Nekaj ur sem bila na begu pred sabo in pred preteklostjo, ki me je končno ujela. Najraje bi šla z otoka. Takoj.

Letos je cenjeni soprog praznoval okroglo obletnico mature in za izlet v rodno mesto in srečanje z nekdanjimi sošolci si je vzel kar dva dni. »Pa glej, da boš pustil babe pri miru,« sem ga opozorila, preden je šel ves obrit in namaziljen od doma. Pogledal me je hudo strupeno.

Ne morem razumeti, da minuto zatem, ko izraelska vojska načrtno pobije čakajoče na hrano, posnetki zaokrožijo po svetu, pa se nič ne zgodi.

Ste se tudi vi avgustovske dni, no, mislim noči, ozirali v nebo in čakali, ali boste kje uzrli kakšen perzeid, meteorit ali solzo svetega Lovrenca?

Vsako leto je isto. Sonce, morje, joga in jaz. Idealna slika popolnega oddiha, ki mi paše kot kava po dolgi noči. Leta in leta hodim na isti hrvaški otok, na isti joga retreat, da se vedno znova najdem.

Neko jutro me je zbudil strašen trušč, ki je prihajal iz kuhinje. Sledilo je preklinjanje, zares prostaško, če smem pripomniti.

Šolarji so se vrnili v razrede. Po desetletju in več bo letos prvošolcev spet manj kot 20.000. Še manj jih bo. Rodnost niha.

Na letališču sva bila precej zgodnja, kot po navadi. Že je igrala neka muzika, vonj po čevapčičih je bil nezgrešljiv.

Ob prvem koraku na otoku začutim, da nekaj ni tako, kot je bilo prejšnja leta. Čudna energija visi v zraku, kot da je nekdo ravno takrat, ko sem pristala, odprl portal v vzporedno dimenzijo.

Spokajta se že vendar na dopust, sta tulila najina potomca, ker še konec avgusta nisva vedela, ali greva in kam bi šla. Ne vem, kako je z vami, ampak jaz grem na morje zaradi morja.

Z delom za mikrofonom sem si prislužila penzijo. Do tega medija bom vedno gojila poseben odnos. Tudi do radijcev. So taki, ki jih občudujem, ker nikoli, ampak res nikoli ne pridejo na program nepripravljeni, in so one in oni, ki jih vodim pod kategorijo milni mehurčki. Preden poletijo, počijo.

Nocoj sem spet prevzela štafetno palico v Mali vasi. Malo po polnoči sem prižgala lučko v kuhinji, si skuhala kavo, odprla računalnik in poslušala (verjetno) lajanje lisic, ki oblegajo kurnik ob vznožju Rombona.