Kolumna / stran 4
Nevrotična gospodinja: Moški dogovori
Dobili smo se na kavi, da naredimo nekakšen strateški načrt, pa se je eden od sodelavcev kar naprej vračal na strašno sramoto, ki da se je dogodila prejšnji dan.
Ni mi vseeno: Prazniki
Bili so časi, ko sem jih težko čakala. Končno vsi prosti in skupaj. Dokler sta bila sinova pri volji, je to pomenilo tudi aktivno potepanje. Že kam.
Navaden dan nenavadne mame: Volim te in Brzi
(ali o tem, zakaj bi jaz volila Brzega!)
Onkološka bolnica št. 6196: Posodila ti bom svoje čevlje
Sedim na Onkološkem inštitutu. Znova. Okoli mene so obrazi, ki jih ne poznam, a jih razumem bolje kot kogarkoli drugega.
Nevrotična gospodinja: Zločin v naši ulici
Sedeli smo na terasi in se greli na popoldanskem sončku, ko je idilo skalila največja opravljivka v naši ulici. Ste slišali za kri, je spraševala vsa zasopla.
Ni mi vseeno: Je to še politika ali le igra interesov?
Danes je v poslanskih klopeh vse mogoče. Plača je visoka, pretegnejo se ne, odgovornosti nobene, vpliv pa velik … Gre še globlje?
Navaden dan nenavadne mame: Krničar in teta Jana
V naši dolini smo tokrat preživeli tudi krničarja.
Onkološka bolnica št. 6196: Ko te prehitijo lastne vilice
Bolj kot volitev in sodnih zmag sem se letos veselila prihoda pomladi. A praznovala sem skromno.
Ni mi vseeno: Ni hec, vse je res
Saj ne more biti res, si mislim, ko slišim kakšno Trumpovo izjavo. Popoldne napove izumrtje, zvečer premirje, zjutraj … že kaj.
Navaden dan nenavadne mame: tema in svetloba
Marec! Še en marec v naših življenjih, ki ga je konec. Prinesel nam je dih pomladi, če že ne kar pomlad.
Zgodba o trmasti ženski, ki se ne pusti premagati
Vse se je začelo s precej nenavadnim klicem. Na zaslonu se je izpisala avstralska številka – klical me je prijatelj Uroš.
Nevrotična gospodinja: velikonočno čiščenje
Modrovala sem, da bi bilo morda treba za veliko noč pomiti okna in oprati zavese, ker se še komaj vidi ven.
Ni mi vseeno: nič ni, kot je bilo
V ZDA odmeva obsodba Mete, lastnice Instagrama in Facebooka, ter Googla, lastnika Youtuba.
Navaden dan nenavadne mame: še drugo življenje?
Ko sva danes spet rajžala v frnjažo, me je prešinila misel: pomlad je prišla in že tudi odšla!?
Onkološka bolnica št. 6196: Epilog trboveljske burleske ali maske so padle
Po letih pravnega boja sem v roke dobila sodbo zoper Romana Vodeba, ki je zadnja štiri leta svojo javno podobo med drugim gradil na sistematičnem blatenju mojega imena.
Ni mi vseeno: Grdi časi
Strah, negotovost, kaj nas čaka? Kot da ni dovolj pogled prek plota, se še doma zapletamo.
Navaden dan nenavadne mame: Čas je, da spet prižgemo zvezde*
Ob vsaki knjigi, ki jo vzamem v roke, me preplavi strašanska radovednost: kaj se je zgodilo in kako se je končala zgodba.
Nevrotična gospodinja: Nobena para ni suha
Čudežni aparati, ki rešujejo svet, in prodajalci, ki rešujejo nas. Kolumna o tem, kako hitro nasedemo – ali pa pravočasno odložimo slušalko.
Ni mi vseeno: Ugled, spoštovanje, vpliv…
Svet se prehitro vrti. Masakri, klanje, Izraelci, bleferji … Sploh še vemo, kaj je resnica in kaj laž?
Navaden dan nenavadne mame: »Ko si v peklu, pojdi dalje!«
Tudi v Janekovem svetu so katastrofe, ki so enako psihično obremenjujoče kot svetovni in naši politični problemi ...