revija Jana

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Jana za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Vsi poznamo tisti stari, prežvečeni pregovor: »Zajtrk pojej sam, kosilo deli s prijateljem, večerjo daj sovražniku.« No, jaz sem se leta počutila, kot da sem sama svoj največji sovražnik, ko sem si ob sedmih zjutraj v grlo potiskala hrano, ki jo moj želodec sploh ni želel.                                                                   

Zdaj se že dolgo ne silim več. Za to, da sem končno začela poslušati svoje telo in želodec, se lahko med drugim zahvalim priznanemu ruskemu profesorju in kardiologu dr. Leu Bokerii (star je 85 let in še vedno operira). Ta akademik je namreč javno ovrgel vsa ustaljena načela o nujnosti zajtrka: »Nasvet, da je zjutraj nujno pojesti zajtrk, je popoln nesmisel. Ko se zbudiš, se tvoje telo šele začne privajati na delovne razmere. Ti pa sedeš za mizo in poješ krožnik salam, košaro kruha ter vse skupaj zaliješ s pijačo. V službo greš s polnim želodcem. Sam sebi postaneš težek in nezadovoljen.«

Morda je v tem res nekaj zdravega razuma. Jutro je čas čistega uma, koncentracije in sprejemanja odločitev. Ko telo ni zasedeno s presnavljanjem hrane, bolj posluša. Mnogi so opazili, da če dan začnejo s praznim želodcem, misli postajajo jasnejše, gibanje je lahkotnejše in razpoloženje svetlejše. Dr. Bokeria seveda razume, da je preskakovanje zajtrka v nasprotju z vsem, kar so nas učili o zdravi prehrani. Vendar opozarja, da nas novi podatki silijo k resnemu razmisleku o odpovedi temu tradicionalnemu jutranjemu obroku. Ko je delal z ameriškimi zdravniki, je opazil, da veliki kirurgi zjutraj v najboljšem primeru spijejo skodelico kave. Šele opoldne pojedo sendvič in temu rečejo kosilo.

Zdravje

Onkološka bolnica št. 6196: Posodila ti bom svoje čevlje

Zvečer pridejo domov, jedo normalno hrano, berejo in počivajo: »Torej, zajtrk dajte sovražniku, kosilo pojejte okoli poldneva in normalno večerjajte (vendar ne pozno) in se na koncu sprehodite pred spanjem ali sprostite s telovadbo. Po mojih izkušnjah ljudje, ki živijo tako, živijo dolgo in zdravo.« Pri tem seveda poudarja, da to velja za zdrave ljudi, tisti, ki imajo težave s sladkorno boleznijo in hipoglikemijo, ne smejo preskakovati obrokov, da bi ohranili raven glukoze.   

Njegovo tezo je potrdila tudi raziskava znanstvenika Davida Levitskega na Univerzi Cornell (ZDA). Prišel je do zaključka, da ljudje, ki preskočijo zajtrk, v nekaj tednih močno izgubijo težo, in svojo teorijo potrdil s poskusom. Polovica udeležencev je zajtrkovala, druga skupina pa ne. Ljudje, ki so preskočili zajtrk, so na dan zaužili 408 kalorij manj kot tisti, ki so redno zajtrkovali.                                                                                                                

A paradoks je v tem, da so danes v trendu prav tisti zajtrki, ki so za telo najbolj obremenjujoči in celo nevarni. Trgovske police se šibijo pod preveč sladkanimi žiti in posušenim sadjem, ki je zaradi konzerviranja polno žveplovega dioksida. Še huje pa je, da Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) že leta opozarja pred predelanimi mesninami, ki so stalnica na marsikateri slovenski mizi. Poročilo znanstvenikov iz desetih držav jasno navaja, da so hrenovke, slanina, šunka in klobase in podobno kancerogeni. Mednarodna agencija za raziskovanje raka (IARC), ki ima sedež v Franciji in je del Svetovne zdravstvene organizacije, jih je uvrstila v isto skupino nevarnih izdelkov kot tobak, azbest in izpušne pline.                                 

Trdijo, da obstajajo jasni dokazi, da takšni mesni izdelki povzročajo raka. Glede na poročilo 50 gramov predelanega mesa, kar je približno dve rezini slanine dnevno, poveča tveganje za raka za kar 18 odstotkov! Pogosto uživanje rdečega mesa je, kot trdijo znanstveniki, povezano tudi z rakom trebušne slinavke in rakom prostate. Več kot 800 epidemioloških študij, ki jih je proučila delovna skupina SZO, je uživanje predelanega mesa povezalo z rakom debelega črevesa, medtem ko so bile najdene tudi korelacije z rakom želodca.                                                                                                                

Ko iz želje po preživetju prebiram vse te študije in se spomnim svojih jutranjih bojev s krožnikom, se kislo nasmehnem. Leta so nas pitali z dogmami, ki so bile v resnici bolj koristne za prehrambno industrijo kot za naše zdravje. Danes vem, da je edini resnični »zdrav zajtrk« zame tisti, ki ga pojem, ko sem lačna. Moj prvi obrok je zdaj okoli enajste ure dopoldne. In ne boste verjeli, dolgočasna sem kot barva, ki se suši: skoraj vsak dan jem enako. Dva jajčka (v mehko kuhana), košček kozjega sira in kup sezonske zelenjave – obvezno paradižnik in mlada čebula, ko je njun čas.

Vse skupaj pa poplaknem s kozarcem mlačne sirotke. Nič kompliciranega, nič zaukazanega s police v supermarketu. Čista, preprosta hrana, ki jo moje telo prepozna in si je zaželi. Dr. Bokeria takšni hrani pravi »medicinski minimalizem«, ki ga sestavljata mediteranska dieta in prehrana ameriških astronavtov: nemastno meso, ribe, zelenjava, sadje, manj soli ter sladkorja in organizem vam bo hvaležen. No, vsaj moj mi je.

revija Jana