Zgodbe
Prikaži večJanina preobrazba: Optimizem je nalezljiv
»Imam štiri sinove, stare od eno do dvajset let, zato ne pretiravam, če rečem, da se polovica mojega življenja vrti okoli vzgoje in skrbi za otroke. S starejšimi tremi smo dolga leta živeli sami. Zato sem poleg redne službe unovčila še svoj hobi oziroma veliko strast do risanja in slikanja. Veliko noči, ko so otroci spali, sem risala in pilila svoje znanje ter počasi začela dobivati naročila za slike, poslikave predmetov in tudi sten. Več ko je bilo naročil, bolj je rasla samozavest in tudi želja, da bi to postal moj primarni vir dohodka. Danes, po vseh teh letih, sem dobrega pol leta samostojna podjetnica, ki vsakodnevno dela to, kar ima najraje – ustvarja. Samostojna pot prinaša vsakodnevne izzive in skrbi, zato je še pomembneje, da sem samozavestna in odločna. A se v stiku z ljudmi ne počutim vedno tako, saj imam nekaj kilogramov preveč in moj videz je že skorajda stereotipno 'mamast',«je bila iskrena 42-letna Iris iz Ribnice, ki sicer živi na Dobrovi pri Ljubljani. Srčna mama si je končno vzela čas zase in se prijavila na preobrazbo.
Saj ni res, pa je: Z grabljami, motikami in noži v boj proti toči
Ste tudi vi na družbenem omrežju zasledili objave o nenavadnih bitkah proti toči? Medtem ko so ljudje lani vneto kuhali kis, se letos nad oblake spravljajo tudi z noži, sekirami, vilami, grabljami in motikami. Ne šalimo se, berite dalje ....
Znanstvenica svoj atrij spremenila v rajski vrt obilja
»Posekali smo dve tretjini gozdov, ki uravnovešajo vodni režim, ohlajajo ozračje in senčijo zemljo, povzročili smo erozijo in nepotrebno izhlapevanje vode v zrak, vodna para ogreva ozračje še bolj kot CO2. Znašli smo se v začaranem krogu. Če bi samo pet odstotkov površine zasadili nazaj, bi bila temperatura kot pred dvajsetimi leti, pravijo raziskave. Kaj bi šele bilo, če bi bilo tisto, kar bi zasadili, tako produktivno kot tale naš atrij z večplastno vegetacijo, gozdnim vrtom, ki nam daje obilje hrane,« spodbuja Jitka Hreščak, znanstvenica in okoljevarstvenica, ki je svoj atrij v Kosezah spremenila v rajski vrt obilja, v katerem uživa vsa družina.
Brez dlake
Prikaži večLjudje
Prikaži večKo se moški zjoka po 40 letih
Ženske v Sloveniji (no, nekatere) se pogosto pritožujejo, da manjka pravih moških. Zanesljivih, udarnih, takih, ki vedo, kaj je njihovo poslanstvo, pa ob tem ne pozabijo na vse okoli sebe. Sploh na svoje družice, če jih imajo. Pravi moški imajo tudi »stik s seboj«. Zavedajo se svojih dobrih in senčnih plati, se nasmejejo in zjokajo, če je treba. Ne čutijo se ogrožene in vedo, kaj je prav. Recimo. Za kamnito mizo na Krasu sem spoznala livarja iz Ljubljane. Povedal mi je svojo zgodbo.
Desa Muck in Slavko Sakelšek: pismo srca
Desa Muck in Slavko Sakelšek sta že dolgo prijatelja. Na prvi pogled se lahko zdi, da nimata prav dosti skupnega, v resnici pa ju povezuje marsikaj. Oba sta že upokojenca, a sta še vedno zelo aktivna. Desa igra in piše, pa vedno rada podpre kakšen zanimiv dobrodelni projekt. Pred slabim letom ji je Slavko, čeprav sta redno v stiku, napisal pismo in jo je prosil, da bi podprla njegovega. Desa se je takoj odzvala, ker ji je všeč akcija, v kateri se zbira star papir, piše pisma in štipendira mlade talente iz socialno šibkejših družin. Ob začetku šolskega leta sta nam razložila, zakaj je treba pomagati, kako pomembno je pisati, pa še o njunem