revija Jana

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Jana za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

 Prav veliko jih ne bi žalovalo. A kaj ko jih je za njim kar nekaj, ki bi ga »uspešno« nadomestili. Ne nazadnje, Trump bo čez dober mesec star 80 let. Glede na to, kako deluje in kaj vse blekne, mu pri nas niti vozniške ne bi uspelo podaljšati. Marsikaj pomeša. Med Grenlandijo in Islandijo ne loči, njegovo »državniško« besedišče je nasploh izjemno. »Če se bo Iran grdo obnašal … Če me bo Evropa grdo gledala ...« Je to novodobni domet »najvplivnejšega« politika tega sveta? Je kaj takega mogoče? Je! In ni hec.

Tudi doma je pestro. Kaže, da nam bodo vladali ti, ki si jih večinsko nismo izvolili. V tolažbo nam je lahko, da smo majhni, in vsaj na usodo sveta, ki se nam kaže v vedno grši podobi, ne moremo vplivati. Ni pa dvoma, da bo nova garnitura tudi doma marsikaj poskušala zastaviti drugače. Tako kot vsaka, ki zavlada po prejšnji. In posledice? Ena očitnejših je, da se je število zaposlenih v javnem sektorju od leta 2015 do danes povečalo za domala 30 tisoč. Nam je zato kaj bolje? Niti ne. No, tudi zdravnikov je vsako leto več. Ampak kje neki so? Da pridemo do njih, si okoli 200 tisoč državljanov doplačuje dodatna zavarovanja. Vse zavarovalnice jih ponujajo. Drugi pa čakajo. Ni kaj, Slovenci se staramo. Onih nad 60, dovzetnih za vse mogoče tegobe, je vsako leto več. Tistih pod 10 let pa manj. Vedno manj. Morda ni daleč čas, ko bomo prazne šole začeli preurejati v domove za upokojence. In bo tudi tistim, ki bi vse tujce, ki delajo pri nas, najraje izgnali, postalo jasno, da bi se brez njih država ustavila. Tako kot so se delno že nekateri domovi upokojencev. Ko bomo na vrsti, bomo še kako hvaležni vsakomur, ki nas bo hranil, očedil, prijazno pogledal. Ne glede na barvo kože. Dolgoživost je super, ni pa nujno krasna.

Slovenija

Od posmeha do spoznanja: vplivneži so resen posel

Grem raje nazaj v parlament. Veliko komentarjev je bilo deležno dejstvo, da smo si tja izvolili manj žensk kot v predhodnem sklicu. Priznam, da me ni pretreslo. Zelo dvomim, da bi v sedanjem sklicu bile odločitve zaradi ene ali dveh žensk več kaj boljše. Zelo iskreno pa povem, da mi je, ko odpre usta novi predsednik parlamenta, žal, da tam ni več Urške Klakočar Zupančič. In tega nisem zapisala zaradi babje solidarnosti. Imena bodočih ministrov že krožijo. Mahnič obrambni, Černač ali Grims notranja, Logar zunanji … Slednji ne prvič. Res je frajer tale Logar. Naj spomnim, leta 2024 je izstopil iz SDS, ker je začutil potrebo po preseganju politične razdeljenosti v Sloveniji! Ni kaj. Politikom Logarjevega tipa pride prav spomin zlate ribice, tistim, ki jih volijo, pa jeklen želodec.

A časi so taki, da nas večina bolj kot domače kolobocije z zaskrbljenostjo gleda prek domačega plota. Krize so bile in bodo. A svet, kjer dogovori, pravila, podpisani dokumenti ne štejejo, je zlovešč. Veliki in oboroženi lahko karkoli. Orožarska industrija podira rekorde. Pred 10 leti je Slovenija za oborožitev namenila manj kot odstotek BDP, do leta 2035 pa naj bi jih letno kar pet odstotkov. Veste, koliko je to? Tako za primerjavo, za šolstvo jih dajemo komaj kaj več. Natančneje 5,5 odstotka BDP! In to se dogaja v Sloveniji, ki velja za varno državo. Po mirovnem indeksu smo precej pred Nemčijo, Hrvaško, Madžarsko … Bere se dobro, velika tolažba pa ni.

Gledam vnuke. Odraščajo. Marsikaj bi dala, da bi jim bilo dano vsaj približno tako dobro in lepo življenje, kot je bilo moje. Naše. V Jugi in pozneje. S prihodnostjo, brez posebnih strahov, vojn, lakote …

revija Jana