Zadnjič sem pred vhodnimi vrati stegovala vrat in gledala v nebo. Saj nisem čakala na mano z neba, meni se to pač ne more dogoditi.

Sin je opravil vse izpite na zahtevni fakulteti, a diplome noče. Starša sta v skrbeh – je to pogum ali napaka, ki jo bo še obžaloval?

Babica je edina vedela za mojo smučarsko zgodovino, ki se je začela pred mnogo leti, ko sta bila otroka še majhna ...

Če bi lahko odhode in prihode »prijateljev« v najino življenje tehtala, bi bila tehtnica vedno visoko na strani prihodov.

Otroci danes živijo bolje in v večjem izobilju kot kadarkoli. »Vendar se žal tudi pri nas spreminja struktura družbe, in kot ugotavljajo strokovnjaki, zbrani na posvetu ZRC SAZU novembra lani, so se v zadnjih desetletjih močno skrčili viri opore v okoljih, kjer otroci preživljajo vsakdan.

Bralko je moževa nezvestoba pahnila v odločitev za ločitev. Najbolj pa jo boli vprašanje, kakšne posledice bo razpad zakona pustil na otrokoma.

Bralko skrbi, komu zaupati skrb za zadnja leta. Želi umreti doma, a odločitev o oporoki je v družino vnesla dvom in nemir.

Kmalu po novem letu se je pri nas zgodila srednje velika družinska tragedija, babici je namreč padla na tla budilka ...

Te dni, ko luna hitro raste, nas je vreme blagoslovilo malo s korenčkom in malo s palico. Vsaj tako ga doživljam jaz.

Nikoli nismo o vzgoji vedeli toliko – in nikoli bili tako negotovi. Kaj starševstvu danes jemlje trdnost?

A jih vidite, spet so na pohodu, je še pred dnevi bruhala ogenj postarana gospa iz predzadnje hiše na levi strani naše ulice.

»To ni običajna knjiga spominov,« je prvi stavek v avtobiografiji Zeleni val pesnika, filozofa, pisca – mi ga poznamo predvsem kot igralca – Matthewa McConaugheyja.

Gotovo ste tudi vi že slišali koga – ali pa ga celo sami poimenovali – da je lahko odrasel človek večni otrok.

Bralki Bojani sosedina glicinija vsako leto zaduši balkon. Kje so meje? Kaj bi naredili vi, dragi porotniki?

Alenka je našla dedkov dnevnik - razmišlja, da bi ga pretipkala, morda uredila v knjigo. "Čeprav je v moji lasti, mi ne pripada in nekako čutim, da nimam pravice ..."

Ojej, slovenski moralisti imajo znova kost, ki jo bodo nedvomno glodali vsaj do volitev, je godrnjal cenjeni soprog med večernimi poročili.

Tale tekst ima številko tristo! Zadišalo bo tudi po novi knjigi. Neznansko se je veselim.