revija Jana

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Kar ni slabo, če primerjamo z zdaj že legendarnimi devetimi urami, ko se je prevrnil tovornjak s svinjskimi polovicami. Ko sem že pri tem epohalnem kolapsu, moram priznati, da me je takrat precej bolj kot izpuhteli veterinar presenetila neaktivnost pristojnih na kraju nesreče in njihovih po pisarnah čemečih šefov. Dogajanje je bilo medijsko tako dobro pokrito, da ga niso mogli prezreti, tudi če bi hoteli.

Kdorkoli od njih bi lahko, potem ko je postalo jasno, da se nič ne premika, poklical ministra, predsednika, že koga … in zaprosil za izredno ukrepanje. Če je do kraja nesreče lahko prišel tovornjak po svinjske polovice, bi tja zmoglo tudi vozilo, ki bi sprostilo vsaj en vozni pas. Ampak vem, po babji pameti to gre, kadar so na delu birokrati s paragrafi, pa ne. Slednjim se zdi kar v redu tudi to, da letos velike cestne rekonstrukcije potekajo sočasno na Primorki, Štajerki in Dolenjki. Pa še na sto odsekih državnih cest. Ko bomo konec leta brali črno statistiko, bodo pa spet vsega krivi nerazumni vozniki. Prav res, babam, ki nimamo pojma, marsikaj vzbuja dvome. Tudi to, da se na sicer skrbno ograjenih cestnih deloviščih, ki cesto zožijo na en sam vozni pas, nič ne dogaja. Vidimo stroj ali dva, človeka pa nikjer nobenega! Sploh ne ob sobotah in nedeljah. Kaj šele ponoči. Slednje je menda v Sloveniji preveč nevarno!? Morda zaradi medvedov? Ne vem. Sem pa v Italiji kar nekajkrat videla zavarovana in osvetljena nočna delovišča, pa delavci, ko smo peljali mimo, niso panično skakali v obcestne jarke.

Politika

Ni mi vseeno: Rojeni pod srečno zvezdo

Pa saj  bo. Pri nas gre pač počasneje. Tudi ko se že zdi, da bo, se zatakne.

Odkar imamo pri nas civilne iniciative, ki opozarjajo na vse mogoče, kot družba delujemo zelo ozaveščeno. Ustanovitev civilne iniciative je preprosta. Ustanovi jo lahko kdorkoli. Najdeš nekaj somišljenikov, napišeš transparent ali dva in si civilna iniciativa. Nekatere so muhe enodnevnice, druge so bolj dolgožive. Vsake toliko se oglasi tudi tista, ki nasprotuje kanalu C0. Gre za kanal, po katerem naj bi odpadne vode – beri: greznice – iz SZ dela ljubljanskega predmestja, Medvod in Vodic, odtekale v centralno čistilno napravo. Okoli šest tisoč jih je. Ko že kaže, da se bo nenadzorovano izcejanje iz starih in načetih greznic v podtalnico vendarle končalo, se že najde kakšna vejica in pika in spet se vse ustavi. Za nekaj časa.

V primeru omenjenega kanala se največkrat oglaša eden naših glasnejših okoljevarstvenikov dr. Tomaž Ogrin. Ne nasprotuje le omenjenemu kanalu, ampak je tudi proti vetrnim elektrarnam in sežigalnicam odpadkov. Prav. A kaj ko biti proti ni dovolj. Potrebujemo rešitve. Dobre, strokovne, racionalne … V redu, ne maramo kanala. Kam torej z vsemi odpadnimi vodami, ki se zdaj odcejajo v podtalnico? Tudi sežigalnic nočemo. Tudi prav, a kam s smetmi, ki jih je vsako leto več in jih tujci nočejo več kupovati? Bodo ostale kar na deponijah? Jih bomo skrivaj odvažali v gozdove? Metali v jame? Ne bi bilo prvič. Tudi sončnih elektrarn mnogi ne bi. Se bomo greli s premogom, z drvmi? Živim na vasi, vem, kako se kaj kadi iz dimnika. Precej grdo.  

Biti proti je lahko. Skupinica na hitro napiše transparent ali dva, pa je. Proti vetrnici, cesti, sosedovi strehi, bližnjemu hlevu, novi šoli, vrtcu … Ker je lahko! Ker se tako krepi samozavest. A da si ne bi preveč domišljali, ti vseobsegajoči protesti niso naša domislica. Obstaja zelo povedna angleška kratica NIMBY, v prevodu NNMD, kar pomeni »ne na mojem dvorišču«. Skratka, pri meni ne, za vogalom pa, kakor vam drago.  

revija Jana