Nekoč jutranji ritual – kava in časopis. Danes pa zasloni, kjer se dogaja vse, resnica in laž. Ali tiskani mediji sploh še imajo prihodnost?

Na lep sobotni dan smo se malo uredili in jo mahnili na prireditev Slovenka leta. Janeku takšne dragocene izkušnje omogočijo vedenje, s katerim ne izstopa ...

Bolj je jasno, da Slovenija o marsičem ne odloča sama, bolj se med ljudmi krepi prepričanje, da so vse niti v njihovih rokah. V mislih imam civilne iniciative.

Te dni šteje moja Tonka dve leti. To je moja psička, nisem vam je še omenjala ...

»Pridite sem, preden jo ubijem! Fotograf mi bo pomagal in njegova asistentka tudi! Na sodišču si bomo delili krivdo!« se je babica drla v telefon ...

Zmerjanje, poniževanje, zaničevanje, skrajna aroganca, pohlep … In nihče nič. Betežnega Bidna se je lotil vsakdo, norega Trumpa se očitno nihče.

Žal ne bom zares slišala vaših komentarjev, si pa mislim, da se boste v marsičem strinjali z menoj. Zaradi lastnih izkušenj, ki jih imate ...

Ni pomembno, če si grešila, pomembno je, da si preživela te napake. Da si jih prebolela in se iz njih učila.

Pred enim od poslancev je dvignila krilo, se zgražajo na družbenih omrežjih. Čista pornografija. Kakšen je torej najnovejši Gretin, pardon, Urškin greh?

Gospod me je zvedavo opazoval in imela sem občutek, da me bo začel osvajati. Samo pet postaj časa še imaš, sem si mislila. Pohiti, se mi vsaj ne bo dremalo!

Tisti, ki smo imeli srečo, da so se nam rodili zdravi otroci, v resnici ne vemo, kako je, če se ti ne.

Spet se mi je zganila misel na to, koliko pravzaprav jaz omogočam Janeku samostojno življenje in ali je Janek zadovoljen s tem, kakršno imava? Uh!

Za malega človeka v krempljih birokracije obstaja samo ena rešitev, in sicer: takoj priznaj krivdo! Vse skupaj bo lažje. In tudi hitreje.

Položaja žensk v vseh preostalih dnevih leta ne en ne drug praznik ne bosta popravila.

Ste zamudili govor urednice revije Jana Melite Berzlak? Takole je tik pred velikim trenutkom razglasitve nagovorila publiko ...

Previdno sem se prebila do sporočila. Pisalo je: »Preklemanska gos, zaklenila si me! Takoj me pridi rešit!«

Možnost, da nikoli več ne bom vozila avtomobila, postaja vse bolj stvarna. Občutek imam, da za uspešno krmarjenje skozi življenje pri nas potrebuješ možgane kokoši ali pa nadčloveško modrost.

Ker številni naši poslanci ne skrivajo svojega »intelektualnega« dometa, se človek res vpraša, zakaj prav oni odločajo. Za naše potomce gre. Janša jih ima že kar nekaj.

Začutila sem, da se je po letih mojega pisanja kolumn v reviji Jana zgodilo nekaj lepega. Da so se spletle nevidne nitke, ki vodijo od naju z Janekom do vas ...