Shutterstock

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Anafilaksija je urgentno stanje, pri katerem lahko o življenju ali smrti odločajo minute. Zato moramo v takem primeru vsi vedeti, kako ukrepati, ne le zdravstveno osebje. Še posebej pa starši, učitelji, vzgojitelji in sodelavci otroka ali odraslega z alergijo. Ta se lahko pojavi tudi nenadoma, pri človeku, ki prej alergije ni imel.

Na Univerzitetni kliniki za pljučne bolezni in alergijo Golnik (Klinika Golnik) vsako leto obravnavajo približno 200 bolnikov z najtežjimi oblikami alergije, ki so smrtno nevarne. Ocenjujejo, da letno v Sloveniji umrejo dve do tri osebe zaradi anafilaksije. Pred kratkim so o alergijah in anafilaksiji, ki jo v najhujšem primeru lahko sprožijo, spregovorili strokovnjaki iz ljubljanskega UKC in Klinike Golnik.  

Bolezni

Zaradi prenizkega kortizola bolniki v smrtni nevarnosti

Alergij je čedalje več

Alergijske bolezni v Sloveniji in svetu strmo naraščajo, posebej med otroki, in močno spreminjajo vsakdanje življenje družin, v šolah in vrtcih, pri najtežjih oblikah pa lahko odločajo sekunde.

Z alergijskim rinitisom ima težave okoli 30 odstotkov Slovencev, atopijski dermatitis pa ima vsaj vsak deseti. Alergije starši pogosto opazijo že pri dojenčkih ob uvajanju mešane prehrane. Asist. Tina Vesel Tajnšek iz UKC Ljubljana je povedala, da so med najpogostejšimi prehranskimi sprožilci pri majhnih otrocih kravje mleko in jajca, v vseh starostnih skupinah pa posebej izstopajo drevesni oreščki in arašidi. Med pogostimi alergeni so tudi soja, čičerika, pšenica, ajda, meso in morske ribe. A če nismo bili alergični že kot otrok, še ne pomeni, da ne bomo alergije razvili kadar koli pozneje v življenju. Iz nič se nam lahko razvije tudi najtežja alergijska reakcija, anafilaksija. Prav takšno izkušnjo je opisal čebelar Kristijan Rešetič. Dolga leta je imel ob pikih čebel čisto običajne reakcije, lani pa je anafilaksijo doživel kar dvakrat.

Anafilaksija lahko nastopi v nekaj minutah

Kot je razložila dr. Mihaela Zidarn z Univerzitetne klinike Golnik, je anafilaksija hitra, življenjsko ogrožajoča alergijska reakcija, ki prizadene več organskih sistemov in zahteva takojšnje ukrepanje. Simptomi se najpogosteje razvijejo v nekaj minutah po stiku z alergenom, običajno pa najpozneje v eni uri. Znaki so lahko zelo različni, je povedala. »Včasih jih težko prepoznajo tudi ljudje, ki imajo sicer izkušnje z alergijskimi reakcijami. Pojavijo se lahko zamašen nos, podobno kot pri senenem nahodu, občutek stiskanja v vratu, sprememba glasu ali hripavost, oteženo požiranje sline, oteženo dihanje, piskanje v prsih ali občutek, kot bi se nekaj usedlo na prsni koš. Nekateri opisujejo tudi občutek, da jim zmanjka sape, podobno kot pri naporu ali hoji v hrib.« Anafilaksija lahko prizadene tudi prebavila, zato se pojavijo slabost, bruhanje ali driska.

Najnevarnejši zaplet pa je padec krvnega tlaka. Ta lahko povzroči izrazito slabost, hladen pot, motnje vida, občutek, da človek ne more več stati, v najtežjih primerih pa tudi izgubo zavesti in anafilaktični šok. Dr. Zidarnova je opozorila, da lahko takrat o izidu odločajo minute oziroma celo sekunde.

Shutterstock

Strah pred adrenalinom

Edino zdravilo, ki dokazano rešuje življenje pri anafilaksiji, je adrenalin. Tega imajo bolniki s težkimi alergijami praviloma vedno pri sebi. Gre za posebno injekcijo, ki se uporabi na zunanjem delu stegna. A čeprav je zasnovana tako, da jo je zelo preprosto uporabiti, to marsikoga plaši. Tudi starše. Vesel Tajnšek je pojasnila, da starši pogosto prepoznajo znake anafilaksije, a jih skrbi, da bi z uporabo adrenalina otroka poškodovali, zdravilo uporabili napačno ali povzročili neželene učinke. Ti se sicer lahko pojavijo, a po besedah strokovnjakov so kratkotrajni in praviloma nenevarni. Gre predvsem za hitrejše bitje srca, tresenje ali zvišan krvni tlak. Še posebej stresen je takšen dogodek za zaposlene v vrtcih in šolah. Podatki kažejo, da se tam zgodi okoli deset odstotkov anafilaksij pri otrocih, zato je še posebej pomembno, da so zaposleni poučeni in pripravljeni na tak dogodek. »Pri anafilaksiji ni dovolj, da je adrenalin zgolj na voljo. Ljudje morajo znati prepoznati znake, pravočasno ukrepati in pravilno uporabiti samoaplikator,« je poudarila Tina Vesel Tajnšek. Tudi ko je najhujše mimo, pa je bolnika še vedno treba spraviti k zdravniku, saj se lahko napad ponovi.

Adrenalin v pršilu

Marsikomu z alergijo in njegovi okolici bi življenje močno olajšala novost na evropskem trgu – adrenalin v obliki pršila za nos, ki ga je Evropska agencija za zdravila že odobrila. Do takšnega načina uporabe bi ljudje zagotovo imeli manj strahu in odpora in bi zato v kritičnem trenutku hitreje ukrepali. Po dosedanjih študijah je nazalni adrenalin tudi pri otrocih primerljivo učinkovit kot injekcijski. Strokovnjaki celo menijo, da bi bil posebej koristen pri najmlajših, ljudeh s čezmerno telesno težo in osebah z določenimi oviranostmi.

Zdravljenje lahko zniža tveganje tudi za 90 odstotkov

Zdravljenje alergij, tudi zelo hudih, poteka v obliki desenzibilizacije oziroma alergenske imunoterapije, torej počasnega »navajanja« na alergen. Pri njej bolnik pod nadzorom zdravnikov dobiva zelo majhne količine alergena, ki jih postopoma povečujejo. Cilj je, da se imunski sistem na alergen sčasoma navadi in se nanj ne odziva več tako burno. V Sloveniji jo izvajajo predvsem na Golniku in v alergoloških ambulantah UKC Ljubljana. Najuspešnejša je pri alergijah na pike čebel in os, pa tudi pri nekaterih inhalacijskih alergijah, kot so pršice, trava in breza. Terapija običajno traja približno tri leta.

Žal ta terapija ni primerna za vse bolnike in vse vrste alergij, a pri tistih, kjer je, je izjemno pomembna, saj lahko reši življenje. Najtežje je zdraviti prehranske alergije, pri katerih je zdravljenje bolj omejeno in poteka zelo previdno, saj lahko tudi sama terapija sproži anafilaksijo. Zato zdravljenje vedno vodijo specialisti alergologi.

Ob vsem tem pa strokovnjaki opozarjajo, da nikar slepo ne zaupajte komercialnim testom intolerance na hrano, ki merijo protitelesa IgG. Po besedah dr. Zidarnove takšni testi nimajo strokovne vrednosti in lahko vodijo v nepotrebne ter celo škodljive diete pri otrocih. Merjena protitelesa so lahko popolnoma normalen odziv zdravega imunskega sistema na hrano, ki jo vsak dan uživamo, zato so takšni hitri testi strokovno nekoristni in služijo predvsem zavajanju prestrašenih ljudi ter ustvarjanju dobička proizvajalcev, pravijo. Vsako neupravičeno izločanje živil prinaša resno tveganje za nastanek prehranskega primanjkljaja, kar je za razvijajočega se otroka izjemno problematično, je opozoril Tomaž Poredoš, klinični dietetik v UKC Ljubljana. Zato staršem in strokovnjakom svetuje, naj se iz vsakodnevne prehrane izločijo izključno tista živila, za katera je alergija medicinsko in zanesljivo dokazana. Prav tako strokovnjaki staršem toplo svetujejo, naj z uvajanjem raznolike hrane v zgodnjem otroštvu nikakor ne odlašajo, saj imajo otroci, ki se zgodaj srečajo s potencialnimi alergeni, boljši imunski odziv.

Če adrenalina ni pri roki, takoj pokličite 112

Če se znajdete ob človeku, ki ga je doletela anafilaksija in adrenalina nima pri sebi oziroma ga ne znate uporabiti, takoj pokličite 112. Ne puščajte ga samega in ne dovolite mu voziti, saj lahko med vožnjo pade v nezavest.

Bolnik naj leže na hrbet z nekoliko dvignjenimi nogami. Če se to zgodi vam in ste sami, je varneje ležati na boku, saj je tako manjša nevarnost, da bi se ob morebitni izgubi zavesti zadušili. Če bolnik neha dihati, začnemo z oživljanjem.

revija Jana