Jaka Koren

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Prebrala sem, da je praznovanje dneva knjige povezano s katalonskim običajem, ko so si na dan svetega Jurija, ki je 23. aprila, ljudje podarjali vrtnico in knjigo. Vrtnica je za ljubezen, knjiga pa za vedno, so razložili. Ne vem, kako je s tem lepim običajem v Kataloniji danes, si pa mislim, da izumira. Tako kot mnogi drugi vsepovsod drugod. Vse, kar je staro, je zanič, pa naj gre za vrednote, navade, oblačila, zgodovino …, pa še branje. Pa ne samo staro, kot navadno razumemo, že tisto včerajšnje je zanič. Hlepimo po novem in še več novega, po več in še več, po čim prej, takoj!

Ni časa za branje, čeprav prav branje »spodbuja strukturni in funkcionalni razvoj možganov«, kot navaja Marko Pokorn v svoji novi kolumni. Tako kažejo raziskave. In zdravnik to ve! Pa tudi da uporaba zaslonov vpliva na nas ravno nasprotno od branja. In predlaga, da »moramo zijalce spremeniti v bralce«.

Odnosi

Navaden dan nenavadne mame: Janekova pripoved

Ampak kako? Saj to že vemo. Ponuditi otroku knjigo namesto telefona in imeti v mislih: »Kdor bere knjige, živi tisoč življenj.« Seveda je to povedal pisatelj, G. R. R. Martin, in pisatelj to ve! Kdo ne bi svojemu otroku želel tisoč življenj?

Strašljivo je, da tudi pri nas bere knjige samo še polovica Slovencev, druga pa sploh ne. Večkrat na teden samo še tretjina. Približno 20 odstotkov staršev bere svojim otrokom. Miha Kovač pravi, da ljudje, ki berejo, hitreje prepoznajo manipulacije in znajo bolj kritično presojati mnoge informacije, prav tako bralci razvijajo empatijo, strpnost, razumevanje do drugih. Vse to samo zato, ker se vživljamo v like iz knjig, kar je nujno za boljše medsebojne odnose. Brez tega samo narašča agresija v družbi. In učitelj na univerzi to ve!

Lahko bi naštevali še veliko dobrih lastnosti knjig in branja, pravzaprav bi vsak človek lahko našel pri sebi še kakšno svojo. Ali pa ozavestil, tudi ob branju knjig Elif Shafak, zbirkah modrosti slehernikovega življenja, kaj pomeni živeti tisoč življenj v enem samem.

Eno izmed tisoč življenj je lahko tudi življenje z otrokom s posebnimi potrebami, o čemer govorijo moji teksti in zdaj tudi peta knjiga. Življenje, ki ga najbolj poznam in živim prav vsak dan. To ni junaška epopeja, čeprav je vsak človek junak svojega življenja, ko sprejme vse tisto, kar pride na pot. Tudi ni pravljica in jaz se jutri ne bom zbudila in me ne bo pred vrati čakal princ na belem konju. No, čakal me bo pa Mišmaš! Tudi to je nekaj, ali ne? Včasih je v najinih knjigah tudi nekaj znanstvene fantastike. To je pogosto takrat, ko si čisto po svoje razlagam Janekovo vedenje. Najde se tudi nekaj elementov vohunjenja, ko sprašujem o njem njegove učitelje v delovnem centru. Med najinimi knjigami ni ljubezenskih romanov. Vse pa so knjige o ljubezni do sočloveka, narave, pravičnosti in klic po medsebojnem razumevanju, dopuščanju drugačnosti, odpuščanju, veselju ... O življenju. Enem izmed življenj.

Janek vam je že zadnjič povedal, kako je bilo v knjigarni ob predstavitvi knjige in kako sva preživela ta lep dan. Meni je še danes malo nerodno zaradi tega, ampak vidite: Janek vedno pove po resnici. In tudi jaz nimam pravice, da bi jo olepševala. Vse, kar mi bo ostalo v spominu na ta dan, so Janekovi ponos in sreča in zadovoljstvo. Lahko bi našla besede in ugibala, kaj je bilo v njegovih mislih, ko ga je Mateja fotografirala med knjigami, v rokah pa je držal svojo, s svojo podobo na naslovnici. Janek tega z besedami ne zmore povedati sam, zato pa toliko več pove njegov obraz. Mislim si, da včasih tudi njegovo srce prepeva, in če je tako, je tisti dan zagotovo!

Tudi zanj je knjiga pomembna. Zato se je držal precej resno in, tako se mi je zdelo, pomembno. Čutiti, da si vreden, da je vredno najino življenje, popisano v novi knjigi, je vendar nekaj velikega, sporočilnega. Nekaj, kar bo bralcu dodalo eno izmed tisoč življenj. Njegov obstoj in njegova zgodba sta bila res pomembna za vse tiste ljudi, ki so bili tam, in tudi za vse vas, dragi bralci, ki ste tu vsak teden z njim. Dvojno dobro naredite s tem: veliko dobrega zase, ker še berete, in veliko dobrega za Janeka. In morda še za kakšnega drugega Janeka …

Danes sem spet vstala zares zgodaj zjutraj, takrat, ko Janek še spi. Sicer sem si navila budilko, za vsak primer, a ni bila potrebna, ker mi polna luna tako ali tako ni dala spati. Zgodnje vstajanje vedno pomeni, da bom čez dan ujela kakšno minuto za branje. Znabiti sem v mojih prebranih knjigah živela že več kot tisoč življenj. Ne vse, nekatere pa so me zaznamovale za vse življenje. Prav vsaka je bila vredna mojega časa v ne prav dolgem življenju. No, v primerjavi z večnostjo, seveda!

Lahko bi tudi jaz povedala svojo zgodbo o lepem četrtku na svetovni dan knjige. O knjigarni, polni dobrih ljudi in knjig. Naj izdam, da sem v nekem trenutku pomislila, da sta se tako počutila tudi Janko in Metka v Grimmovi pravljici, ko sta sredi gozda zagledala hišico iz slaščic. Le da v knjigarni ni bilo nobene zlobne čarovnice. Bili so samo tisti dobri čarovniki, ljudje, ki znajo pričarati drugemu človeške, tople, prijazne … trenutke.

Saj ne, da naju za vogalom ne bi čakali kakšni drugi. A brez prvih ne bi zmogla ločiti, kaj je dobro, in kaj je slabo.

Ostanite zdravi in pri zdravi! Če sem jaz, boste tudi vi!

revija Jana