Le kdo bo zdravil svet, ki se tako zelo hitro vrti? Vprašanje je, kako daleč smo od časov, ko človek o prihodnosti ne bo več odločal.

Obstajata tudi dobra in slaba stran kovanca ...

Pravkar sem se vrnila iz Beograda, nekaj dni sem bila pri mami. Ker je večina mojih prijateljev in znancev na žalost že brez staršev, vem, kakšno težo ima ta stavek ...

Na obrazu kmečke gospodinje je namesto gostoljubnega nasmeška lebdel komaj pritajevan sadizem. Zastrupila nas bo, sem pomislila.

Je dvigovanje izobrazbenih standardov poskus zaposlovanja preveč izobraženega kadra? Morda. Trg delovne sile se spreminja.

Tudi midva sva, kakopak, morala prestaviti svoje ure na zimski čas. Imava jih kar nekaj, takšnih na baterije.

V zadnjih mesecih ste me bralci kar nekajkrat vprašali: »Zakaj pišeš samo o žalostnih dogodkih? Čemu ne pišeš o bolj veselih temah?«

Ko teta odleti v Ameriko, doma pa pusti svojega ljubljenega papagaja, se začne prava drama. Družinski konzilij še dolgo ne bo pozabil Jake!

Tudi letos sva se z Janekom odpravila na izlet z najinimi sosedi in krajani.

Sredi noči nas je zbudil trušč na ulici, slišati je bilo, kot da nekdo prevrača smetnjake ali kaj takega.

Na eni strani tisti, ki so trenutno pri koritu, poskušajo z bombončki, opozicija pa z očitki. Vsakršnimi.

Pred vami je izjemno močna, osebna in družbenokritična kolumna - z glasom, ki je hkrati ranljiv in pogumen. Prisluhnite Dragici Kraljič ...

Naslednji dan je ni bilo več. Ravno sem se pripravljala, da grem do nje v bolnišnico, ko me pokliče njen mož in pove, da je pred nekaj minutami umrla.

Na nekem portalu sem ondan našla članek o medvedu, ki ima v enem od ameriških rezervatov kaj čudno strast: mleko v prahu.

Hitro, prehitro se svet vrti. Ne sledim. Moralna načela nikoli niso bila vrlina človeštva.

Ko sva te dni z Janekom brala zvečer Mišmaša, sem sklenila, da naslednji dan kupim novo knjigo. Pekarno Mišmaš, seveda. Platnice so stale že malo postrani ...

In potem sem začela vrteti telefone. Klicala sem vse, za katere sem vedela, da lahko kakorkoli pomagajo.

Med katastrofami, ki me najbolj prizadenejo, so vsekakor pokvarjen pralni stroj, hladilnik – in kakopak avto, še posebej če se nepreklicno ustavi na kakšni gozdni cesti.

Pod okriljem političnih strank in tajkunov nam je šla v Slovenij prodaja »srebrnine« dobro od rok. Mnogo »draguljev« je šlo v tuje roke. Tistim bližnjim in onim od daleč.