Za visoko obletnico poroke sem imela zelo nenavadno željo – da cenjenemu soprogu kupim novo zimsko bundo.

Če smo Slovenci v čem res dobri, smo naravnost izjemni v nerganju. Ljubljančani v zadnjih dneh kar tekmujejo.

Beseda mir ima veliko pomenov. Ljudje najprej pomislimo na to, da le ni vojne in spopadov pri nas. A mir pomeni tudi stanje brez prepirov in sporov med ljudmi.

»Hm,« reče dr. Ribnikar. Potem nekaj časa molči in gleda v računalnik. Gledam ga. Mirno sedim na stolu, skorajda ne diham, tako sem napeta, ko ga opazujem.

Takoj, ko je nesrečna zgaga stopila skozi vrata s svojim dolgim seznamom žrtev, ki bi morale podpisati protest proti džamiji, je dobila skozi ušesa babičin rafal ...

In mi bedaki smo mislili, da je bedak. Saj verjetno je, a mi smo večji.

Nisem se še sprijaznila s tem, da me imajo odločevalci za nebodigatreba. To sva namreč jaz in moj otrok s posebnimi potrebami za to državo.

Dieta ni samo tisto, kar vnašaš v telo. Še pomembneje je to, kar te razžira od znotraj.

V dnevni sobi smo imeli ponovoletno kosilo, ko je nekaj pozvonilo. Vsi smo se prijeli za žepe in izvlekli svoje telefone, ampak noben ni bil pravi.

Pravijo, da pride ponos pred padcem. V mojem svetu pride ponos pred vročino 38,2 in goro uporabljenih robčkov.

V takih časih živimo. Vsi mogoči napovedovalci, vplivneži, »znani« Slovenci, »pomembneži« vseh sort … poskušajo preživeti s prodajanjem megle.

Še preden sem stari koledar na zidu zamenjala z novim, Janek zbolel. Čisto nič se ni napovedovalo niti kazalo, da bova za novoletne praznike čakala na … polnoč(nico).

»O, kako dobro frizuro imaš,« mi je rekla kolegica. H kateremu frizerju pa hodim? In sem povedala. Ah, poznam jo, ta je gotovo lezbijka, je rekla ena od njih.

Dajmo mu možnost. Naj slabe novice zamenjajo dobre. Vsaj nekatere.

Kaj neki bi vi rekli zdaj, ko smo pustili za seboj še eno leto, razmišljam. Da je minilo samo še eno leto več? Ali da je eno leto manj?

Prvinsko in naravno je, da želiš imeti mir in da uživaš v tistem, kar imaš zares rad. Za srečo potrebujemo veliko manj, kot nas prepričujejo reklamni panoji.

Za zadnjo kolumno v tem letu sem izbrala zapis ameriškega avtorja Henryja van Dyka. O času. O letu, ki se bo kmalu končalo.

Objavili so imena 20 naših vplivnežev. Bolje rečeno vplivnic, ker so te v veliki večini. Priznam, da za nobeno od teh dam še nisem slišala.

Prihodnji teden me čaka nova kontrola na Onkološkem inštitutu in znova me najedajo poznani dvomi in strahovi. Na hodnikih inštituta se svet zame ustavi.