Pexles, Jana

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Razpravljali smo o modni reviji na sosednjem dvorišču, kjer so imeli kar precej publike, ki je ocenjevala primernost oblek matere in hčere. Obe sta se odpravljali na maturantski ples. Hčerin kakopak. Oče, ki bi moral z maturantko plesati valček, je bil globoko pogreznjen v ležalnik, čez oči pa si je poveznil kapo s ščitkom. Na vprašanje, ali »sva v redu«, je nekaj zagodrnjal, zato je maturantkina mama vprašala še enkrat, tokrat precej odločneje: A boš že končno povedal, kaj misliš?! Videti sta kot dve cipi, je butnil dovolj glasno, da smo slišali tudi mi.

Odnosi

Nevrotična gospodinja: kaj so to devize?

Pojma nimaš o modi, sta ga obe napadli. Skrivaj sem pogledala čez ograjo in priznati moram, da sem se s sosedovo oceno kar strinjala: ta mlada je imel dekolte čez cel hrbet in roke in še do štirih petin oprsja, dolga obleka pa je bila preklana do spodnjih hlač. Ta stara je imela podoben dekolte, le da je bila obleka ožja in preklana do pasu, očitno je bila brez perila. Ko je sama maturirala, se je drla na moža, je imela obleko do kolen in zapeto do vratu, z belim ovratnikom. Ko se je poročila, je bila v osmem mesecu nosečnosti, torej je sanjska poročna obleka odpadla. Končno ima priložnost, da gre na prireditev v obleki, o kateri je sanjala vse življenje. In tudi postavo ima dovolj dobro za kaj takšnega, a ne, je tulila in bitje na ležalniku se je strinjalo. In godrnjalo, da jo očitno baše kriza srednjih let.  

Tisti hip sem zagledala na ušesu cenjenega soproga nekaj bleščeče zelenega. Videti je bilo kot uhan. Moški sicer nosijo nekakšne obročke, ampak kaj veš, moda se spreminja in dedci so čedalje bolj barviti, da ne uporabim ostrejših besed. Brijejo si dlake na nogah in si jih lepijo na prsi, barvajo si lase in brke, pilijo nohte, eni si jih celo lakirajo … Nosijo nakit in majice z vse sorte butastimi napisi. Je tudi moj zašel v krizo srednjih let?

V spomin se mi je prikradla dveletna odisejada z mojim ortodontom. Priznam, na kraj pameti mi ni padlo, da bi si dala zamašiti razmak med najvidnejšima zoboma zgoraj, zmeraj so me prepričevali, da jo to pravzaprav simpatično. Ampak problem je bil, da sem najprej v tisto razpoko lahko vtaknila zobotrebec, potem pa že kar ročaj zobne krtačke. Prijatelj zobar me je napodil k ortodontu, češ da se mi bodo začeli zobje obračati navzven in potem ne bo druge milosti, kot da mi jih izpulijo. Pa sem šla in dobila na zobe pločevinaste zvezdice, povezane z žico. Kot kakšna pubertetnica si, se je zgrozil cenjeni soprog. Super, sem rekla.

Moj ortodont je bil na prvih srečanjih zelo normalen. Prijazno se je pomenkoval, medtem ko sem z odprtimi usti, polnimi železja, seveda molčala. Vsakič, ko sem prišla na obisk, mi je malce zategnil tisto žico, in potem sem nekaj dni stokala zaradi neprijetnega skelenja. No, in medtem ko mi je krajšal žico, sem ga seveda lahko zelo od blizu opazovala. Najprej si je pustil rasti lase, začetek  pleše pa si je pokrival podobno kot Trump. Nakar si je lase povezal v čop. Naslednjič je imel v ušesu uhan, kar sem si drznila opaziti. In komentirati. To še ni vse, tudi motor sem si kupil, se je zarežal. »Žena mi pravi, da sem v totalni krizi srednjih let!« In kaj bo naslednja poteza, me je zanimalo. To pa mora še malo premisliti, je odvrnil.

Se je tudi mojemu začelo mešati, sem se vprašala. A  mi je odleglo – zeleni uhan na njegovem ušesu se je namreč začel premikati. Bil je hrošč, ki je priletel z vrtnice nad njegovo glavo. Niti opazil ga ni, zato mi ni bilo treba pojasnjevati, zakaj sem tako olajšano vzdihnila.  

revija Jana