ARHIV ZAVODA ZA GOZDOVE SLOVENIJE

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Peterolistna vinika je priljubljena okrasna plezalka, ki jeseni obarva liste živordeče. Njene temnomodre plodove, ki so za človeka in druge sesalce strupeni, širijo ptice. Tako je v naravi že razširjena in zaradi hitre rasti ter preraščanja tal, grmovja in dreves precej problematična. V projektu LIFE OrnamentalIAS so jo uvrstili na črni seznam invazivnih tujerodnih okrasnih rastlin, ki se jim v zasaditvah izognimo.

»Peterolistna vinika je tujerodna vzpenjavka iz Severne Amerike. Pri nas so jo in jo še vedno pogosto sadijo kot okrasno plezalko za prekrivanje fasad, ograj in pergol. Z vrtov se širi v naravno okolje in zaradi hitre rasti lahko preraste ter zasenči tla, grmovje in drevesa. S tem onemogoča obnovo in rast domačih rastlin ter zmanjšuje vrstno pestrost. Zaradi invazivnosti njeno uporabo na vrtovih odsvetujemo,« pojasnjuje Marija Kolšek z Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS).

Če ne gre v višino, gre pa v širino

»Peterolistna vinika je olesenela listopadna vzpenjavka, ki se z viticami oprijema podlage, po kateri se vzpenja. Prepoznamo jo po značilnih listih, ki so praviloma sestavljeni iz petih lističev. Najopaznejša je pozno jeseni, ko se prej zeleni lističi živordeče obarvajo in rodi drobne temnomodre jagode v grozdih. Pri nas rasteta dve zelo sorodni vrsti, ki se med drugim razlikujeta po načinu oprijemanja z viticami na podlago (Parthenocissus quinquefolia, P. inserta). Ena vrsta ima na koncu vitic oprijemalne ploščice, s katerimi se lahko pritrdi tudi na bolj gladke površine. Druga vrsta se ovija okoli opor, podobno kot vinska trta. V višino lahko zrasteta tudi 15 do 20 metrov. Če nimata opore za rast v višino, se plazita po tleh, in če imata dovolj svetlobe, lahko tvorita goste preproge. Obe vrsti izvirata iz Severne Amerike.«

Po Sloveniji že lahko najdemo v naravi številna nahajališča peterolistne vinike. »Tudi daleč od poseljenih območij. Uspešno se razmnožuje s semeni, z razraščanjem po podlagi in ukoreninjanjem poganjkov. Na daljše razdalje jo širijo ptice, pa tudi človek z neodgovornim odlaganjem zelenega odreza v naravo in opuščanjem nege zasajenih rastlin.«

Strupeni plodovi

»Pogosto so tujerodne invazivne vrste rastlin škodljive za zdravje ljudi, strupene ali alergene. Tudi uživanje plodov peterolistne vinike je za sesalce, torej tudi za človeka, škodljivo. A škoda je povezana tudi z ogrožanjem vrstne pestrosti, saj lahko vinika preraste presvetljeno gozdno površino, zasenči tla in ovira obnovo gozda. Potreben je večji vložek, da se na taki površini zagotovi obnova gozda s ciljnimi drevesnimi vrstami. Podobno je, če vrsta preraste grmovje in krošnje dreves na gozdnem robu. S tem jim odvzame svetlobo, obteži krošnjo in ovira rast, cvetenje in semenjenje. Spremeni življenjski prostor številnim živalim, ki so vezane na gozdni rob. Vinika z razrastjo dodatno obteži krošnje, zato so taka drevesa bolj izpostavljena vetrolomom.«

Kako jo pravilno odstranimo? »Rastlino je laže odstraniti, če še ni preveč razraščena. Na vrtovih rastline porežemo, izkopljemo korenine oziroma jih izruvamo. Redno odstranjujemo mlade poganjke, ki se lahko pojavljajo še več let po odstranitvi glavne rastline. Tudi v naravi lahko mlade rastline izruvamo ali izkopljemo ter potrgamo plazeče poganjke. Pri starejših rastlinah, ki so se že povzpele na grmovje ali drevesa, poiščemo olesenela stebla in jih prerežemo ali prelomimo. Lokacijo spremljamo več let in odstranjujemo nove poganjke.«

V zbirni center! 

»Ves odstranjeni rastlinski material odpeljimo v zbirni center odpadkov, kjer izvedejo trajno uničenje rastline. Odlaganje na kompost ni priporočljivo, razen popolnoma posušenih delov rastline, saj se poganjki lahko zakoreninijo. Rastlino odstranjujemo čez zimo ali pred cvetenjem, da ne raztrosimo semen. Odlaganje zelenega odreza z vrtov v naravo je neodgovorno.«

revija Jana

ARHIV ZAVODA ZA GOZDOVE SLOVENIJE