Bazilika je ena izmed najbolje zastopanih zelišč v naših vrtovih, zato je prav, da spoznamo tudi njene najzanimivejše botanične vrste po svetu.

V novejšem času zemlje primanjkuje. Vrtovi so čedalje manjši, različnih rastlin, ki si jih želimo na njih pridelovati, pa čedalje več. Kaj bi torej lahko naredili, da bi na manjšem prostoru pridelali več?

Še nedolgo tega si za dobrega poznavalca pridelovanja vrtnin veljal, če si vedel, katera škropiva uporabiti, da bodo rastline zdrave. Kaj pa rešitve, ki nam jih ponuja narava? Prav je, da znanje o njihovi koristnosti začnemo obujati in jih posledično tudi ceniti ter varovati.

Takoj ko posadimo plodovke v maju na prosto, začnemo razmišljati, kaj vse jih bo »napadlo« in kako bomo ohranili pridelek. Zapomniti si moramo, da pomembno vlogo v boju proti boleznim igrajo krepitev rastlin, pravilno gnojenje in upoštevanje kolobarja.

Meta je rastlina slehernega vrta, a večina ljubiteljev bolje pozna le klasično mentolovo meto. A izbor sort je še veliko širši! Ko sem jih sam začel raziskovati, so me enostavno »sezule«. Naj vam zaupam, katere so moje favoritinje …

Ko se vreme dobro segreje in je zemlja že dovolj topla, je čas, da posadimo tudi plodovke. Za dober pridelek moramo tem vrtninam nameniti kar nekaj pozornosti skozi vso sezono. A ta pozornost se bo gotovo obrestovala in na vrtu bo med vsemi vrtninami kraljeval najbolj mogočen – paradižnik.

Rastline so otroci narave in tako kakor vsa živa bitja lahko zbolijo. Oglejmo si nekaj najbolj aktualnih znakov, ki nam kažejo, da je rastlina v težavah.

Ste že slišali za vrtnarjenje na hügelkultur dvignjeni gredi? Ta tradicionalni način vrtnarjenja so ga v preteklosti uporabljali predvsem v Nemčiji in tudi marsikje v vzhodni Evropi, njegova priljubljenost pa se zaradi dobrih rezultatov spet vrača tudi na naše vrtove. Za kaj pravzaprav gre?

Paradižnik je po priljubljenosti zagotovo kralj v slovenskih vrtovih, a povečini poznamo le klasične sorte z rdečimi okroglimi plodovi. Da bo malce bolj zabavno, vas vabimo, da spoznate tudi nekatere bolj "eksotične" sorte, ki na zelenjavne gredice prinašajo plodove polne nenavadnih presenečenj.

V naših vrtnih centrih lahko med malce bolj »eksotičnimi« sadikami zadnja leta najdemo tudi t. i. pepino ali, kot mu udomačeno rečemo, melonasto hruško. Čeprav imajo njegovi plodovi okus precej sladkast in podoben meloni, pa v resnici spada med razhudnike in je bližnji sorodnik paradižnika in krompirja.

Ko pogledamo zelenjavni vrt, na njem navadno prevladuje zelena barva. Pa ste kdaj pomislili, da bi gredice namenoma popestrili z vijolično? Vijolična zelenjava ni le vizualno atraktivna, pač pa ima tudi za naše zdravje posebne prednosti, ki jih klasično zelenje ne more zagotavljati.

Vedno več vrtičkarjev si želi živeti čim bolj samooskrbno, pri tem pa si želimo, da nam ne bi bilo treba uporabljati nobenih škropiv. Pa lahko napade škodljivcev preprečimo tudi na naravni način?

Pogosto se v vrtovih jeseni rdeče lesketajo simpatični lampijončki, za katere marsikdo ne ve, da v sebi skrivajo užiten plod, ki je podoben paradižniku. Ker so nadvse okusni, se jih splača izkoristiti tudi na domačem vrtu. Spoznajte torej nekaj sort najbolj zanimivih »lampijončkov«, ki so enostavni za vzgojo in so tudi odlična čebelja paša.

Z vzgojo paradižnika imamo zaradi vremenskih razmer vedno več težav. Tako je pomembno, da izberemo sorte, ki so manj dovzetne na bolezni in lažje kljubujejo zunanjim vplivom. Spoznajte nekaj takih sort, ki jih lahko sadimo tudi na prosto, brez kakršne koli zaščite.

Slovenci smo se zaljubili v paradižnik, paprika pa je neopravičeno ostala na stranskem tiru, čeprav je pravzaprav veliko bolj uporabna in tudi zdrava vrtnina kakor paradižnik. Tudi manj težav imamo z njo, le neskončno je žejna, zato jo moramo še bolj redno in natančno namakati, da nam dobro rodi.

Če spremljate priljubljeno kuharsko oddajo, ste gotovo že slišali za črni česen. Ne gre za posebno sorto česna, ampak le za poseben način obdelave česna. Naj vam razkrijemo postopek, da boste pripravljeni, ko bo česen na vašem vrtu zrel za pobiranje.

Vrtičkarji potihoma vedno razmišljamo, kako bi pridobili še kakšen kos zemlje, da bi lahko pridelali še malo več. Kaj pa če ne potrebujemo zemlje za ta namen? Sodobna tehnologija omogoča, da zelenjavo gojimo tudi v posebnih aeroponskih stolpih, ki ne potrebujejo drugega kot dobra hranila.

Paradižnik enostavno obožujemo, a njegova pridelava zaradi muhastega vremena postaja vedno večji izziv. Tako sem med naj sorte tega leta uvrstil predvsem tiste, ki so manj dovzetne za bolezni in lažje prenašajo zunanje vplive. Z izbiro teh sort je manj težav, tudi če jih gojimo na prostem brez kakršnekoli zaščite.

Mnogi še vedno dvomijo o smiselnosti namakanja, a če je suša nekoč »udarila« le na vsakih 10 do 15 let, je danes za vrtnine nevarna prav vsako leto. Zato pridelava vrtnin brez namakanja ni več mogoča. Če učinkovitega namakalnega sistema še nimate, je zdaj pravi čas, da ga uredite.

Čeprav pridelava vrtnin zahteva kar nekaj dela, pa to vsekakor ne pomeni, da ne bi mogli vrtnariti tudi popoldne, po službi. To je vsekakor mogoče in nam je lahko tudi v velik užitek, če le naš vrt že od vsega začetka vzdržujemo v top kondiciji.