Vsestranski bambus na vrtu
Območja Kitajske in deli Japonske veljajo za predele z največjo rastlinsko raznovrstnostjo na svetu. V obeh deželah je še posebno pomembna in raznolika skupina rastlin, ki spada v družino trav. To so bambusi.
Izvor
Večina vrst bambusa izvira iz toplih in vlažnih tropskih in toplih zmernih podnebnih območij. Njihova razširjenost sega tudi v hladna gorska območja in visokogorske oblačne gozdove. Najdemo jih na vseh celinah, ki omogočajo primerne podnebne razmere za rast. Avtohtone vrste bambusa bomo zaman iskali v Kanadi ali Evropi. Pa vendar jih tudi v Evropi in Kanadi lahko gojimo kot vrtne rastline.
Med bambuse uvrščamo mnogo različnih rodov rastlin (Phyllostachys, Sasa, Pseudosasa, Fargesia, Pleioblastus, Semiarundinaria …). Bambusi so poddružina trav, katerih votlo steblo je lahko različnih dimenzij, zanj pa je značilno, da oleseni. Od nizkih, pokrovnih rastlin do rastlin drevesnih dimenzij, rodovi bambusov so vsestransko uporabne rastline. Med njimi je več kot tisoč vrst, v hortikulturi pa še mnogo dodatnih sort. Večje med njimi so znane po tem, da so najhitreje rastoče rastline na svetu. Poganjki lahko v enem dnevu zrastejo do 40 cm v dolžino.
Opis
Bambus bi si lahko predstavljali kot ogromno travnato bilko s številnimi kolenci. Oblika rastline nekoliko spominja na trstiko, ki pri nas raste ob morju. Olesenelo votlo steblo, ki je žilavo, vlaknato in okrepljeno z močnimi prečnimi povezavami, je izredno močno. Bambusi redko in nepredvidljivo cvetijo, pogostost cvetenja pa se od vrste do vrste zelo razlikuje. Ko rastlina enkrat zacveti, pogosto popolnoma odmre. Mnoge vrste cvetijo v časovnih presledkih, ki trajajo tudi 65 ali celo 120 let.
Uporaba
Bambus na Kitajskem raste divje, veliko je tudi komercialnih nasadov, kjer ga gojijo za uporabo v kulinariki ali industriji. Les je lahek, trd in prožen ter vsestransko uporaben. Iz olesenelih poganjkov postavljajo koče, gradbene odre, izdelujejo pohištvo, preprosto kmečko orodje … Vlakna domačini uporabljajo za oblaganje sten, za izdelovanje preprog, zaves, košar, posod, klobukov, vrvi, papirja in celo za stenj pri svečah.
PREBERITE TUDI:
Kitajci in Japonci so ponosni na okrasne in praktične izdelke iz bambusa. Bambusovi vršički so glavna hrana za orjaškega pando, zelo redko vrsto kitajskega medveda. Bambus simbolično pomeni dolgoživost, modrost in dobro zdravje. Kitajcem simbolično pomeni večno mladost, smeh, mir in dobro srečo.
Gojenje in uporaba bambusa v hortikulturi
Bambus je pri nas priljubljena hitrorastoča zimzelena rastlina, s katero v zasaditvah prekrivamo brežine ali zastiramo poglede. Uspeva tudi v koritih. Za gojenje je preprosta, vendar v nekontroliranih razmerah hitro uide z vrta in postane nadležen plevel, ki ga je skoraj nemogoče odstraniti.
Razmnožujemo ga tako, da zelena stebla razrežemo na manjše kose, dolge na primer 10 do 20 cm, in jih zapičimo v tla. Če želimo nove liste opazovati od blizu, več koščkov bambusa povežemo skupaj in damo v lonček s substratom. Bambusi se na vrtu radi širijo kar sami s pomočjo koreninskih poganjkov. Če nočemo, da nam bambus preraste ves vrt, mu izberemo prostor, ki je naravno omejen na primer z betonsko škarpo, potokom ali cesto. Vsekakor bambusa ne sadimo na mejo parcele, dokler ne zagotovimo ovire, ki bo preprečevala širjenje na sosedovo parcelo.
Rast bambusa kontroliramo z redno rezjo, po kateri nam pri večjih sortah ostanejo uporabni oporni koli in veliko drobnih poganjkov z listi, ki jih koristno uporabimo za zastirko med gredicami. Zmlete ostanke dodamo na kompost. Iz bambusovih stebel si na vrtu lahko izdelamo mnogo koristnih pripomočkov, od ograjic do glasbil. Naj bo vaša ustvarjalnost brezmejna!
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
O avtorju
je strokovna sodelavka Botaničnega vrta Univerze v Mariboru, kjer skrbi za organizacijo zabavnih in izobraževalnih dogodkov za ljubitelje rastlinskega sveta, hkrati pa skrbi tudi za predstavitev posebnih rastlinskih vrst iz široke botanične zbirke botaničnega vrta. Vabi vas, da Botanični vrt Univerze v Mariboru čim prej obiščete tudi sami. Za oglede je odprt vsak dan, od ponedeljka do nedelje med 9:00 in 10:00. Več informacij najdete na spletni strani http://botanicnivrt.um.si.
