Shutterstock

Zeleni deli rastlin skrbijo za fotosintezo in rastlini tako zagotavljajo ustrezne pogoje za rast. A tako, kot imamo ljudje različno barvo kože, imajo tudi rastline različne odtenke svojih listov. Tako kot pri ljudeh je barva odvisna od tega, kako močno zaščito rastlina potrebuje pred sončnimi žarki. Ljudje iz krajev, ki so bolj izpostavljeni soncu, so temnejše polti kot tisti v zmernem podnebnem pasu, enako pa velja tudi pri rastlinah – bolj ko so deli rastline obarvani proti vijolični, bolj je rastlina zaščitena pred močnimi sončnimi žarki. Vijolična barva tako rastline ščiti, posredno pa nato, če jih uživamo, ščiti tudi naše zdravje. In to ne le pred soncem …

MORDA VAS BO ZANIMALO TUDI:
- "Paradižniki" v lampijončkih,
- Aeroponski stolpi - vrtnarjenje brez zemlje.

Rastline, ki so obarvane vijolično in tudi rdeče, v vakuolah svojih rastlinskih celic vsebujejo vodotopna barvila, t. i. antociane (grš. anthos = cvet, kyanos = moder). Ti se nahajajo v listih, steblih, koreninah, cvetovih, sadežih. Ker je za njihovo biosintezo nujno potrebna fotosinteza, jih vsebujejo le rastline. Njihove glavne naloge so, da privabljajo žuželke in druge živali, ki so potrebne v njihovem procesu razmnoževanja, odbijajo nekatere rastlinojedce, poleg tega pa rastlino predvsem zaščitijo pred premočnimi UV žarki ter tudi pred prostimi radikali. Tako delujejo kot močni antioksidanti in rastlini povečujejo odpornost proti stresnim razmeram, zmrzovanju, suši, poškodbam in težkim kovinam.

Barva antocianov je odvisna od pH vrednosti zemlje. V kisli so rdeče, v nevtralni modre in v bazični vijolične barve. Tako ima lahko povsem ista sorta v različnih tleh povsem drugačne odtenke vijolične – od rdeče do praktično modre.

Pozitiven vpliv na zdravje

Njihov učinek je tako močen, da z dodajanjem vijoličnih rastlin v našo prehrano pomembno vplivamo na kakovost svojega zdravja. Več ko je v naši prehrani vijoličnih rastlin, več naredimo za svoje zdravstveno blagostanje. Znanstvene raziskave iz različnih strokovnih virov dokazujejo, da antociani s svojimi antioksidantnimi sposobnostmi poživljajo naš organizem in nam pomagajo, da upočasnimo proces staranja. Močno tudi podpirajo delovanje srca in preprečujejo tveganje za srčne bolezni.

Shutterstock

Poleg tega ponujajo pomembno preventivo pred rakom in znižujejo raven krvnega sladkorja, zato so še posebej pomembni v prehrani sladkornih bolnikov. Odlično delujejo tudi na možgane, izboljšujejo spomin in so nepogrešljivi v prehrani ljudi z demenco, saj zavirajo napredovanje bolezni. Z uživanjem vijolične hrane pa si lahko pomagamo tudi takrat, ko moramo izgubiti kakšen odvečen kilogram, saj antociani pospešujejo tudi izgorevanje maščob.

Ko tako na svoje gredice sadimo rastline v vijoličnih barvah, zavestno naredimo za svoje optimalno zdravje še malce več.

Zanimiv vizualni dodatek

Kako pa je vijolična všeč vašim očem, ki ves čas ocenjujejo estetiko? Zagotovo gre za močno barvo, ki v vsakem primeru privabi našo pozornost. Lepo se tudi sklada z zeleno in tako odlično prispeva k vizualnemu učinku našega vrta. Tako vijolične zelenjadnice niso zanimive le z vidika podpore našemu zdravju, pač pa tudi z vidika zanimive popestritve našega krajinskega oblikovanja.

Vijolični poudarki na vaših gredicah bodo tako zanimivi, da se bodo ob njih obračale celo glave mimoidočih, ko bodo kukali preko vašega plota. Pričakujete lahko, da vas bo kmalu obiskal sosed in vas radovedno vprašal, kaj je tista vijolična lepotica sredi vašega vrta. Otroci pa bodo ploskali od veselja, ko bodo obirali nekaj tako živahno obarvanega in zanimivega. Morda kakšnega, ki drugače viha nos nad zeleno zelenjavo, celo prepričate, da prvič ugrizne in se v zelenjavo enostavno zaljubi.

Shutterstock

Popestritev jedilnika

Ne nazadnje pa … klasično oranžno korenje, rdeč paradižnik in zeleno solato lahko kupimo v vsaki trgovini, vijolične sorte pa bomo tam le stežka dobili. Pomembna prednost domačega vrtnarjenja je zagotovo tudi to, da lahko svobodno obogatimo svoj izbor hrane. Z izborom malce bolj posebnih sort lahko kreativno obogatimo svoj jedilnik in na krožnik prinesemo povsem nove barve in tudi okuse.

So vijolične sorte gensko spremenjene?

Marsikdo bo morda ob pogledu na kakšno klasično vrsto vrtnine v vijolični barvi pomislil, da to ni naravno. Morda so rastline celo gensko spremenjene? A bojazen je odveč. Marsikatere sorte so že po svoji naravi vijolične, pač zato, ker so se morale prilagoditi razmeram v svojem naravnem okolju. Mnoge sorte pa so ustvarili tudi žlahtnitelji, a tukaj ne gre za gensko spremenjene rastline, pač pa kvečjemu za hibride, ki jih v imenu sort prepoznamo tudi po končnici F1. Proces žlahtnjenja za pridobitev hibridov je povsem naraven in tako ni nobene bojazni, da bi bile rastline, pridobljene na ta način, škodljive ali kakorkoli drugače »napačne«. Še več, pri mnogih hibridih je kakovost celo višja, rastline so bolj odporne in tudi bolj produktivne.

Pa si poglejmo nekaj vijoličnih vrst in sort, s katerimi lahko še pred poletjem obarvate svoj domači asortiment na gredicah.

Grah 'Blauwschokker'

Ta sorta graha vas bo navdušila s temno modro vijoličnimi stroki, ki so debelejši od klasičnih in dolgi približno 10 cm. Zrnje v notranjosti je sicer zelene barve, a ta grah lahko pobiramo tudi za stročje. Obiramo vedno na dan za cvet glede na setveni priročnik Marije Thun, tako pa spodbudimo novo cvetenje in nov pridelek. V tem primeru bodo stroki tudi mehkejši in brez nitk. Rastlina zraste do 1,5 metra visoko in jo je zato treba saditi ob mrežo za grah. V solati lahko uporabimo tudi sveže liste.

Krompir 'Bergerac'

Gomolji tega nadvse okusnega kifeljčarja so žametno vijolični v notranjosti, na zunaj pa že skoraj modro črni. Na splošno imajo vijolične sorte krompirja veliko višje hranilne vrednosti od navadnega krompirja, med drugim je vsebnost antioksidantov vsaj za štirikrat višja. Sorta Bergerac je srednje zgodnja sorta, je odporna proti krastavosti in srednje odporna proti krompirjevi plesni.

Cvetača Graffiti

Ta čudovita sorta cvetače bo v vrtu dajala vtis, kot da bi na gredo posadili glamurozne vijolične cvetove. Sredi njenih zelenih listov se približno tri mesece po sajenju razvije res nadvse atraktivna vijolična roža, ki kar sije iz gredic. Tudi pri kuhanju se barva ohrani in tako ta cvetača nadvse lepo barvno popestri vsak krožnik. Vijolični hibridi so navadno tudi visoko odporni in imajo velik pridelek.

Rdeči kodrolistni ohrovt Redbor

Kodrolistni ohrovt se že sam po sebi odlikuje po bogatih hranilnih vrednostih, sorta Redbor pa zaradi antocianov kar poka po šivih od antioksidantov. Vsebuje tudi veliko železa. Njene liste režemo sproti, od spodaj navzgor, in si tako lahko svež pridelek zagotovimo za kar nekaj zaporednih mesecev. Poleg tega je tudi nadvse lep vizualni dodatek v našem vrtu.

Francoska špinača ali rdeča vrtna loboda

Vrtno lobodo vse premalo poznamo, saj vsebuje številne koristne hranilne snovi in je zelo zanimiva tudi zaradi svojega rahlo kislega okusa. Uživamo njene svetleče, navadno vijolične ali rdeče liste, podobno kot špinačo ali pa sveže kot dodatek v solati. Je tudi lepa dekorativna rastlina, zato jo mnogi uporabljajo kar za okras in pri tem pozabljajo, da je pravzaprav užitna in tudi nadvse koristna za naše zdravje.

Shutterstock

Red Giant (Brassica juncea var. rugosa)

Čeprav so antociani prisotni v vseh vijoličnih in rdečih delih rastlin, pa jih je največ prav v listih, zato so še toliko bolj hranljive vijolične zelenjadnice z vijoličnimi listi. Ker je sonce v Aziji zelo močno, veliko vrst prihaja prav iz tistih krajev. Tako tudi Brassica juncea var. rugosa, ki je azijska kapusnica s širokimi, rahlo nakodranimi vijoličnimi oziroma škrlatno rdečimi listi, ki imajo rahlo pikanten okus. Režemo jo lahko kot berivko ali pa jo vzgojimo v rozete, ki jih potem odrežemo cele ali pa jim le obtrgujemo liste.

Rouge metis (Brassica juncea)

To je še ena azijska kapusnica, ki se odlikuje po visokih vrednostih antocianov v svojih rdeče vijoličnih nazobčanih listih. Po okusu spominja na gorčico in je kot taka odličen dodatek za v solate in sendviče, lahko pa se listi uporabijo tudi kot špinača. Ker je rastlina odporna proti mrazu, jo lahko pobiramo tudi pozimi. 

Shutterstock

Romanska solata 'Little Leprechaun'

Romanska solata je ena od najbolj priljubljenih solat pri nas, a zakaj ne bi namesto klasičnih sort z zelenimi listi izbrali sorte, ki imajo več antocianov in s tem tudi več optimalnih hranilnih snovi za naše telo? Sorta 'Little Leprechaun' je nadvse dekorativna, ima vitke glave in ostre, vijolično obarvane liste. Lahko jih uporabljamo kot klasično solato ali pa jih tudi podušimo.

Jedilna koruza 'Black Tortilla Corn'

Ja, tudi storži koruze so lahko vijolični, pri tej sorti tako temno vijolični, da so že skoraj črni. Semena so mehka in nadvse hranljiva, iz njih pa lahko pripravimo odlične tortilje ali, če jih pomešamo s tretjino navadne koruze, tudi privlačno rožnato polento. Sorta raste hitro, njeni storži pa so dolgi in ozki.

Shutterstock

Vijolične sorte korenja

Pri nas se žal zelo težko dobijo semena sort korenja, katerega koren je v celoti vijoličen. Take sorte so lahko tudi do 25- in večkrat bogatejše z antioksidanti kot navadne sorte, saj vsebujejo toliko antocianov. Sorta 'Gniff' morda nima ravno tolikšne vsebnosti, saj je koren vijoličen le na zunanji strani, v notranjosti pa je bel, a je vseeno zelo hranljiva in zaradi svoje zanimive obarvanosti tudi nadvse atraktivna na krožniku. Zanimiva je tudi sorta 'Cosmic Purple', pri kateri je barva kože svetlo vijolična, meso pa je intenzivne oranžne barve in odličnega okusa.

Shutterstock