Shutterstock

Aeroponski stolpi so eden najbolj futurističnih načinov gojenja hrane. Pri tej metodi rastline ne rastejo v zemlji, temveč so njihove korenine obešene v zraku in občasno pršene z vodo, obogateno s hranili. Aeroponika sicer izvira iz vesoljskih raziskav – razvili so jo pri Nasi kot način gojenja hrane za astronavte.

Prednosti

Ker so stolpi zasnovani vertikalno, za pridelavo zelenjave zavzamejo malo prostora. Idealni so za terase, balkone, z uporabo specializiranih LED-luči pa jih lahko postavimo celo v notranje prostore. V enem samem stolpu lahko uspešno gojimo različne vrste zelenjave – solato, blitvo, papriko, češnjev paradižnik … ter tudi številna zelišča.

Shutterstock

Ker rastline ne potrebujejo zemlje, odpadejo številna vrtnarska opravila, kot sta okopavanje in pletje. Poraba vode je bistveno manjša kot pri klasičnem vrtnarjenju – rastline porabijo le toliko, kolikor je res potrebujejo. Sistem je po navadi avtomatiziran, zato je primeren tudi za tiste, ki jim pogosto zmanjka časa za vrtnarjenje.

Nasveti za domačo uporabo

Aeroponske rastline najbolje uspevajo tam, kjer je dovolj svetlobe. Stolp tako postanimo na sončno in svetlo mesto. Rastline vzgajamo iz semen, ki jih do vznika dveh do treh listov gojimo na majhnih kokosovih ali šotnih gobicah. Ko so sadike dovolj velike, jih preprosto vstavimo v odprtine na stolpu.

Shutterstock

V notranjosti stolpa je rezervoar z vodo, v katero dodamo kakovostna topna hranila. S pomočjo črpalke se hranilna raztopina nato v določenih časovnih intervalih prši po nezaščitenih koreninah rastlin. Tako te dobijo vodo, kisik in hranila neposredno, brez potrebe, da bi korenine stale v zemlji.

Popolnoma brez naše skrbi vseeno ne gre. Na vsake 2 do 3 tedne menjamo hranilno raztopino, nadzorovati moramo tudi temperaturo (18–25 °C). Sistem je sicer skoraj brez vonjav in je zelo čist, zato je ideja, da bi stolp postavili v notranjem prostoru, še posebej čez zimo, povsem primerna.

Kaj lahko gojimo v aeroponskem stolpu?

V njem zelo dobro uspevajo rastline z razvitim koreninskim sistemom, za vrste z veliki gomolji, kot je na primer krompir, pa stolpi niso primerni. Odlično v njem uspevajo solata, špinača, blitva, cvetača, zelje, peteršilj, jagode …

Shutterstock

Ko se rastline na stolpu razvijajo, je vizualni učinek izjemen. Dnevno lahko opazujemo, kako stolp zeleni in se plodovi barvajo do svoje zrelosti. Glave zelja, cvetačo in podobne pridelke obiramo, ko so dovolj veliki – preprosto jih izvlečemo iz odprtin, ožamemo in porežemo korenine ter pridelek popolnoma čist spravimo v košaro.

Kaj potrebujemo za postavitev hidroponskega stolpa?

Ponudniki hidroponskih stolpov navadno ponudijo celoten komplet, ki omogoča uspešno gojenje zelenjave od začetka do konca. Vključuje stolp, ki je sestavljen iz več navadno plastičnih delov (6–10 nivojev) – slednje preprosto zložimo v vertikalno konstrukcijo. Vsak nivo ima okoli 10 lukenj, kar skupaj pomeni tudi od 80 do celo 100 sadilnikov na en stolp. Dodani so časovnik, črpalka in mrežice za sadike, ki jih vstavimo v odprtine na konstrukciji stolpa. Vzdrževanje stolpa je preprosto, treba je le občasno očistiti rezervoar.

Shutterstock

Ker so hranila ključna za uspeh takega sistema, je pomembno, da izberemo kakovostna vodotopna hranila. Slednja morajo nadomestiti vsa osnovna mikro in makro hranila, ki bi jih rastline drugače dobile iz zemlje. Pomembno je, da mešanico redčimo po navodilih proizvajalca in redno menjamo raztopino (na 2–3 tedne), saj se sestava sčasoma poruši.

Kakšna je kakovost pridelka?

Aeroponski pridelki so hranilno zelo kakovostni, higiensko neoporečni in primerljivi z vrtno zelenjavo, če je le sistem dobro zasnovan in uporabljamo kakovostna hranila. Ne glede na način gojenja – s koreninami v zemlji ali lebdečimi v meglici – je za kakovosten pridelek pač najpomembnejše eno: da rastlinam zagotovimo vsa potrebna hranila v pravem razmerju.

Prednost aeroponske pridelave je, da rastline niso izpostavljene stresnim pogojem – suši, nihanju temperatur, boleznim tal – ki lahko zmanjšajo hranilno vrednost pridelkov na vrtu. Zaradi konstantno doziranih hranil rastline hitreje rastejo, porabijo manj energije za obrambo in več za tvorbo hranil v plodovih in listih.

Bi bilo smiselno vrt na gredicah zamenjati za aeroponske stolpe?

Za pristne vrtičkarje, ki v vrtnarjenju uživamo tudi zaradi stika z zemljo, je odgovor jasen – aeroponski stolp ne more v celoti nadomestiti vrta. Je pa odlična dopolnitev, zlasti v zimskih mesecih ali kot stalni vir svežih zelišč.

Odlična rešitev je tudi za tiste, ki nimajo vrta, a bi vseeno želeli pridelati svojo zelenjavo na balkonu ali terasi. Stolp je lahko tudi zabaven in poučen projekt za vse tehnološke navdušence – »domače znanstvenike«, ki jih veselijo meritve pH, nadzor svetlobe, pametni časovniki ...

Shutterstock

Vprašanje ostaja še okus. Čeprav gre za subjektivno presojo, večina pritrjuje – nič ne preseže okusa plodu, ki je zrasel v rodovitni zemlji in zorel na soncu. Tla so namreč živi ekosistem, bogat z mikroorganizmi, ki vplivajo na »živost« hrane. Tega v tehnoloških sistemih za zdaj še ni mogoče povsem nadomestiti – a razlike v okusu morda niti ne boste zaznali.

Pomembno je tudi, da so aeroponski sistemi finančno zahtevnejši. Začetna naložba pogosto preseže nekaj sto evrov – za ta denar bi lahko na vrtu zelenjavo gojili vso sezono ali dve. Vendar pa je treba upoštevati, da gre za trajen sistem, ki se dolgoročno lahko povrne. Navsezadnje pa lahko nov projekt upravičimo tudi kot nekaj dragocenega za svojo dušo.

Preberite tudi: 
- 9 ključev do brezskrbnega popoldanskega vrtnarjenja

- Poskrbite za namakanje, preden nastopi suša