Koristni insekti in rastline za zdrav vrt brez škropiv
Še nedolgo tega si za dobrega poznavalca pridelovanja vrtnin veljal, če si vedel, katera škropiva uporabiti, da bodo rastline zdrave. Kaj pa rešitve, ki nam jih ponuja narava? Prav je, da znanje o njihovi koristnosti začnemo obujati in jih posledično tudi ceniti ter varovati.
Kar nekaj let smo potrebovali, da smo prvi začeli ugotavljati, da narava bližnjic pač ne mara. Vsako prehitevanje nam vrne večkratno. Zato je tudi težav na vrtu vedno več. Saj to opažate, mar ne? Pa ste se kdaj vprašali, zakaj je tako? V naravnem okolju je vedno ravnotežje med dobrim in slabim, jin in jang ni samo neka vzhodna filozofija, ki nič ne pomeni. Za vsako težavo, ki jo imajo rastline, se v naravi najde ustrezen odgovor. Tako imamo med žuželkami kar 80 odstotkov takih, ki so za nas neposredno koristne, samo približno 10 odstotkov pa teh, ki jim človek reče škodljivci. Ste to vedeli? Pa vendar na družbenih omrežjih vsakodnevno srečujem ogromno fotografij pogosto mrtvih žuželk in zraven vprašanje: »Kaj je to? Ali je nevarno za moje rastline?«
V tem prispevku bomo spoznali samo nekaj najpogostejših žuželk, ki nam na vrtu neposredno pomagajo, a jih marsikdo sploh ne pozna. Ne pozabite pa, da je v svetu mikroorganizmov podobno – imamo številne koristne glive, bakterije, viruse, tudi te človek že uporablja in izkorišča za svoje namene. Seveda ne smemo pozabiti na svet ptičev in sesalcev, kjer prav tako najdemo dragoceno pomoč. Če se le hočemo malo potruditi …
Pomembno se je le zavedati, da ima narava vedno rešitev za vsako težavo, če ji le prisluhnemo in predvsem če se na vrtu držimo osnovnih pravil, kot je kolobar, zmerno gnojenje, dobro seme, sajenje ob pravem času … Ob tem je treba omeniti še naslednje opozorilo.
Iz tujine uvožene rastline uničujejo naravno obrambo
Prihaja čas počitnic in s tem tudi potovanj. Vem, da ste vrtičkarji ljubitelji vseh rastlin, marsikoga pa privlačijo prav nove, tuje lepotice. A v tujini nikar ne kupujte in ne prinašajte domov rastlin, ki jih ne poznamo v našem naravnem okolju. Z njimi si lahko iz tujine prinesemo nove težave, škodljivce in bolezni. Prav zdaj nam iz bližine grozijo vsaj tri. Zavedajte se, da celo z bližnjih morskih počitnic lahko domov prinesete hude nadloge. Tako na primer zoprnega škodljivca palm, ki na obali uničuje prav vse tropske lepotice. To je palmov vrtač, velik nočni metulj, katerega potomke, ličinke, so prav tako velike in požrešne. Ne želite si ga med svojimi tropskimi lepoticami. Druga je pa še bolj nadležna. To je Xylella fastidiosa, bakterija, ki v Italiji ogroža hektarje oljčnih nasadov. Vendar ta bakterija lahko okuži številne druge rastline, kot je vinska trta, in tudi okrasne rastline, na primer oleander. Prenesete jo lahko tudi s potaknjenci. Proti njej pa ni obrambe.
Tretja nevarnost pa je zelo nevaren virus rjave grbančavosti plodov paradižnika. Povzroča popoln propad posevkov. Za zdaj ga sicer na papriki niso našli, a vseeno še eno opozorilo. Ne kupujte semena in sadik razhudnikov iz nepreverjenih virov, kar tako, prek spletnih strani. Danes sem na primer našla na nekem družbenem omrežju cel seznam sadik po zelo ugodnih cenah v BiH. Zdi se zelo mamljivo in nas lahko hitro premami, a naj vam povem, da so ta nadležni virus na semenu v Luki Koper dokazali že tudi pri nas. Na srečo pa se sicer, vsaj kot kaže, še ni pojavil na naših sadikah. BiH seveda ni v EU, nadzor je tam slab, zato vas resno opozarjam na nevarnost, ki je v evropskih rastlinjakih že velika.
Morda se sprašujete, zakaj spada to opozorilo v prispevek o koristnih organizmih … Moj odgovor je enostaven: zato, ker sem svoje pisanje začela s trditvijo, da ima narava orožje za večino težav na vrtu. To je čista resnica, a moramo vseeno vedeti, da za nove škodljivce in bolezni to ne drži čisto. Ti pri nas še nimajo svojega sovražnika, saj se naravi še ni uspelo prilagoditi. Spomnite se samo pušpanove vešče pa zdaj palmovega vrtača in na to, kaj se dogaja z našimi cipresami … Torej, ko vas zamika kakšna nova rastlina iz tujine, se spomnite na ta prispevek.
Koristne žuželke na vrtu
V zadnjih letih smo postali takšni, da nas praktično že vsaka žuželka prestraši in se je želimo čim prej znebiti, pa naj bo to zaradi našega zdravja ali pa v strahu, da bo škodovala našim rastlinam. Zgoraj pa ste lahko prebrali, kako velik delež vseh žuželk je v bistvu koristen. Zato naj vedno velja pravilo, da se ob žuželkah, ki jih opazimo na naših rastlinah, preden stopimo v boj z njimi, temeljito prepričamo, ali res delajo škodo ali pa so v resnici naše zaveznice.
PREBERITE TUDI:
##ARTICLE-1819693##
##ARTICLE-1813675##
Drugo pravilo je, da tudi škodljivih žuželk ne zatremo takoj, ko jih opazimo, z najbolj agresivnimi sredstvi, kot so insekticidi. Tako namreč uničimo tudi njihove naravne sovražnike, ali pa jih vsaj odženemo z našega vrta. Pikapolonice se ne bodo razmnoževale, če ne bodo našle uši v svoji bližini. Jajčeca bodo odlagale samo tja, kjer vedo, da bodo njihove ličinke imele tudi hrano. To pa so predvsem uši, pa tudi drugi škodljivci. Zato prve kolonije uši spomladi poberemo z roko. Tako preprečimo hitro razmnoževanje, nekaj pa jih vseeno ostane tudi za ličinke pikapolonic, muh trepetavk, tenčičaric in drugih. Pustimo kakšen grm, ki raste stran od naših oči, da ostane ušiv. Seveda ne vrtnic, ki so tako lepe in bogato cvetijo, ampak na vrtovih se vedno najde kakšen grm, ki ga ne gledamo ves čas. Prav tako so na vrtu, posebej v sosedstvu kapusnic, zelo koristne kamilice. Res so rade ušive, a gre za kamilično uš, ki bo privabila številne koristne žuželke. Te bodo skrbele za ravnotežje med številom škodljivcev in škodo, ki jo ti naredijo.
Ne pozabite, uši je res veliko število vrst in niso vse nevarne za naše gojene rastline. Zato nič strahu, če sta na primer kamilica ali pelin ušiva. Teh uši ne boste našli na vrtninah. Bodo pa hrana za koristne žuželke, ki bodo pozneje našle svoj prostor tudi med vrtninami.
Polonice
Pikapolonice ne bi opisovala, saj jo vsi poznamo. Pikapolonica je samo ena v družini polonic, ki niso samo rdeče barve, so tudi rumene, sive, oranžne in drugih barvnih odtenkov. Vse te se prav spomladi požrešno spravijo na prve kolonije uši. So pravzaprav med redkimi, kjer se s škodljivci prehranjujejo tako odrasli osebki kakor tudi njihove ličinke. Lahko jih tudi naselimo, previdno jih potresimo v izbrane posode, vanje pa damo naguban papir, da se imajo kje skriti tudi druga pred drugo. Med seboj se namreč lahko napadajo in uničujejo. Na vrtu jih izpustimo v neposredno bližino kolonij uši.
Čeprav imamo vsi radi lepo urejeno okolje, pustimo ob plotu nekaj rastlin, ki jih imajo polonice posebej rade. Posebej pri srcu so jim okrasni slak in seveda vrtnice. Zelo rade se zadržujejo tudi na koprivah, kamilicah in pelinu.
Poskrbimo tudi, da se bodo imele kam skriti, ko se ne prehranjujejo. Same polonice se zadržujejo v kosih lesa. Les pa smo skoraj pregnali z našega vrta. Ni več lesenih kolov, lesene ograje, podstrešij in lop, okna so plastična, kompostni kup pa tudi. Zato polonicam pač postavimo enostavno skrivališče. Nekje ob rastlinjaku ali vrtu postavite večje veje, hlode z lubjem, votlinami in tam bodo našle svoje zavetišče. Takšen kup lahko okrasite tudi s cvetjem, plezalkami, a ne preveč. Bolj spretni lahko nekje na vrtu postavite poseben »hotel« za koristne žuželke.
Čeprav vsi vemo, kakšne so odrasle polonice, marsikdo ne pozna njihovih ličink, celo uničujejo jih. Tudi njihove bube so manj poznane. Že velikokrat sem videla, da so jih ljudje odstranjevali z mislijo, da so škodljive. Zato si na fotografijah le poglejte, da ne boste delali škode s svojo neusmiljenostjo do narave.
V zadnjih letih so se pri nas zelo razpasle tako imenovane azijske polonice. Marsikdo jih množično zatira. A tudi azijke so koristne. So tipičen primer uvoza tujcev. Same se hitro razmnožujejo. Njihove ličinke so prav tako sovražniki škodljivih (pa tudi koristnih) žuželk v naših krajih. Njihova edina slaba lastnost je, da predstavljajo nevarnost za naše naravne polonice. A mislim, da se bo tudi tu kmalu vzpostavilo ravnotežje v naravi. Res pa je, da imajo jeseni veliko težav, saj se pri na ne znajdejo in ne vedo, kjer prezimiti. Zato se množično zbirajo na toplih fasadah hiš. Marsikoga to moti. Če jih pustite na miru, ne bo madežev. Če pa se jih lotite z metlami in podobnim, seveda puščajo madeže.
Nekatere polonice, kot je sedempika rdeča polonica, pa tudi rumene polonice, se lotijo celo pepelastih plesni. Zato si zapomnite, ni samo naša klasična pikapolonica, vse polonice so koristne in se jih na vrtu razveselimo. Predvsem pa pazite, da ne boste uničevali njihovih ličink in bub.
Tenčičarica
Druga zelo koristna žuželka je prava lepotica. Tenčičarica je izredno lepa, zelena žuželka, ki se v poletnih večerih rada zateče tudi v bližino naših luči. A niso samo zelene. Tudi rjave in bele so med njimi. Teh skromnih žuželk na našem vrtu se sploh ne zavedamo. Nežne, zelene žuželke z zlatimi očmi na vrtu enostavno ne opazimo. Odrasle se prehranjujejo s cvetnim prahom, zato moramo imeti na naših gredicah tudi cvetlice, posebej jih privlačijo tiste rdeče barve. Prav požrešne pa so njihove ličinke, ki se naravnost brutalno lotijo uši, pršic, kaparjev in drugih insektov. Ena sama rjavkasta ličinka, ki se izleže iz jajčec, ki so z nitko pritrjena na list, pospravi v 18 dnevih svojega aktivnega življenja 200–500 različnih škodljivcev. Napnite oči, da ne boste uničevali njihovih jajčec. Na fotografiji ga vidite na plodu maline.
Skrivajo se v kosih lesa, tudi njim bo prišel prav »hotel«, posebej še za prezimitev, če na vrtu nimamo lesenih lop ali podobnih prostorov.
Muhe trepetavke
Tudi ta žuželka se je dobro skrila na našem vrtu, saj jo navadno zamenjujemo za oso. Čeprav se uvršča med muhe, je obarvana rumeno-črno, podobno osi. Zato jo marsikdo celo uničuje. Prepoznamo jo le, če smo nanjo pozorni in opazujemo njen nenavadni let. Premikajo se hitro, nato pa naenkrat na enem mestu obstajajo in zelo hitro utripajo s krili. Opazimo jo tudi v njihovem cikcakastem letu.
Poleg pikapolonic so ravno one tiste, ki spomladi lahko ustavijo hiter razvoj uši, seveda, če jim dovolimo. Na vrt jih bodo privabile vse medeče in dišeče cvetlice, posebej rade pa imajo kobulnice. Zato si v bližini vrta omislimo gredico s trajnicami, med njih pa zasadimo tudi kobulnice, saj so lahko prav lepe. Ličnike v 8–15 dneh pospravijo od 400 do 800 listnih in drugih uši.
Hrošči krešiči
Še na eno žuželko bi opozorila. To so različni hrošči, predvsem krešiči. So precej veliki, temne barve, njihove pokrovke pa pogosto spominjajo na usnje, čeprav ne pri vseh. So pa vedno motne barve. Lotijo se tudi rdečih polžev, zato si jih na vrtu seveda želimo.
Hroščem podobne so tudi stenice. Marsikatera je sicer res v skupini škodljivcev, o njih nekaj več poleti, a med njimi najdemo tudi koristne, ki se lotijo gosenic in nam pomagajo v boju z njimi.
Potem pa sta tukaj še dve znani žuželki, ki pogosto izgubljata življenje zaradi naše nevednosti. Prva je zagotovo bogomolka. Ta velika žuželka zbuja strah zaradi svoje velikosti. A je v resnici koristna in pleni številne žuželke, od uši, gosenic, muh, pršic … Nadvse pomembni pa so tudi opraševalci. Ne samo čebele, temveč tudi tisti divji, ki nam pomagajo, da imamo veliko zdravih, velikih in dobrih plodov. Ali veste, da je tudi število in količina koristnih snovi v plodovih odvisno prav od dobrega, kakovostnega opraševanja?
Rastline za vabo
Kaj torej narediti, da bo na vrtu čim več teh koristnih žuželk? Naj kar takoj povem, da na prvem mestu niso žuželčniki (hoteli za koristne žuželke). Ne, na prvem mestu je zagotovo to, da je na vrtu čim več naravnega, ne striženega grmovja, kjer te žuželke lahko najdejo zavetje. Vse žuželke tudi potrebujejo vodo, zato jim slednjo lahko namerno postrežete in jim tako pokažete svojo gostoljubnost. Vodo nastavite v posebej lepe ali pa čisto navadne posode in to bo zadostovalo. Naj pa bo ta žuželčji »pitnik« čim bližje zelenjavnemu vrtu in tudi v rastlinjaku.
Najpomembnejše pa je seveda, da je tudi zelenjavni vrt pisan in dišeč. Naj na njem raste cvetje različnih barv in naj aromatična zelišča poskrbijo za vabljive vonjave. Ob rastlinjaku, tudi ob visokih gredah in na njih naj bo nekaj cvetlic in zelišč. Vedno zelo dobro in temeljito razmislite, ali je res treba uporabiti insekticide ali ne. In to ne velja le za tiste kupljene … Tudi domači, tako imenovani eko insekticidi, lahko poleg škodljivih uničijo tudi koristne žuželke.
Koristne kombinacije oziroma medsosedska pomoč
Naj za konec naštejem še nekaj ugodnih kombinacij rastlin, ki bodo pomagale na vrtu v boju s škodljivci. Kapusnice naj rastejo skupaj s kamilicami in navadnim vrtnim ali užitnim portulakom. Slednji naj bo podrast, kamilice pa med vrstami. Če so ušive, jih boste porabili za krepčanje drugih vrtnin, posebej paradižnika in solate, da bosta bolj odporna. Če pa niso, vam bo pozimi čaj lajšal prehlade in smrkanje. Portulak bo zagrenil razmnoževanje bolhačem, nadležnim majhnim hroščkom, ki delajo luknjice na kapusnicah. Pa še izredno zdrava poletna vrtnina je.
Okoli razhudnikov posadite kapucinke, saj te preprečujejo dostop talnim škodljivcem, tudi koloradskemu hrošču do njihovih gostiteljskih rastlin. Prav tako naj seveda ob paradižniku, predvsem pa pred vsakim rastlinjakom, raste bazilika. Pustite cveteti timijanu, žajblju, origanu. In še ena odlična skupina rastlin za vrt obstaja – to so vse kobulnice. Mednje se uvrščajo janež, komarček, koriander, pa seveda korenje, peteršilj, zelena in pastinak. Korenček pogosto zacveti, a vsekakor pustite te cvetoče rastline. Cvetovi kobulnic privabljajo številne žuželke, zato naj bodo po celem vrtu. Zelo uporaben je koriander, ki ga posejemo in hitro zacveti. Kobulnice se po večini kar same zasejejo. A prav vsaka cvetlica in cvetoče zelišče pride prav.
Cvetoč vrt, poln različnih vonjav, je zdrav vrt.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
