Špela Korinšek Kaurin

Že samo ime hügelkultur priča, da ideja prihaja iz germanskih logov. V prevodu ime pravzaprav pomeni »kultura gomil«, kar precej dobro opredeljuje ta način vrtnarjenja. Gre namreč za to, da rastline sadimo na dvignjeni gredi z nasipno obliko, pod katero so naložena stara in že nekoliko trohneča debla dreves. Ideja pravzaprav posnema dogajanje v naravi – v gozdu za bogata hranila v zemlji poskrbijo stara in padla drevesa, ki skozi leta počasi trohnijo, iz tega pa nastaja nadvse bogata organska masa, ki predstavlja hrano za druge rastline.

Shutterstock

S posnemanjem tega naravnega procesa razgradnje želimo s hügelkultur dvignjeno gredo svojim rastlinam zagotoviti najboljše pogoje za rast. Razpadajoči les predstavlja infuzijo kakovostnih hranilnih snovi in tako leta in leta podpira zdravo rast rastlin, ki jih posadimo na take gredice. Poleg tega les postaja tudi vedno bolj porozen in tako kot spužva shranjuje vodo, nato pa jo počasi in po potrebi dobavlja rastlinam v okolici.

PREBERITE TUDI:
- Čaji za zaščito v vrtu,
- Odpravljene dileme urbanega vrtičkarja.

Na ta način je na vrtu potrebno manj zalivanja, rastline pa imajo tudi veliko boljše razmere, kadar pritisne vročinski val in se spopadamo s sušo. Verjetno je tudi iz tega razloga sedaj, ko spreminjajoče se klimatske razmere povzročajo vedno večje ekstreme, hügelkultura ponovno v središču pozornosti. Ima pa razpadajoči les še eno dodano vrednost, in sicer ob razpadanju ustvarja tudi nekaj toplote, zato je zemlja tam vedno nekoliko toplejša, kar je lahko pomembna prednost, ko nas presenetijo nizke temperature.

Kako ustvarimo hügelkultur dvignjeno gredo?

Sam proces zahteva kar nekaj priprav. Najprej moramo nabrati primeren material. Če bomo gradili manjšo gredico, zadostuje že velik kup vej in vejic, ki so nam morda ostale od zgodnje pomladanske rezi, če pa bomo oblikovali nekoliko večje grede, je priporočljivo poiskati tudi že srednje debela debla. Osredotočimo se na star les, ki že malenkost trohni in je pripravljen na gnitje, lahko tudi stare hlode, ki jih najdemo na zapuščenem kupu drv. Priporočene vrste lesa so npr. jablana, hrast, breza, topol, vrba …, izogibamo pa se lesu oreha, cedre, ciprese in evkaliptusa. Poleg lesa bomo potrebovali tudi nekaj plasti drugih organskih materialov, kot so seno, travna ruša z obrnjeno zeleno stranjo navzdol, rastlinski in živalski odpadki …

Shutterstock

Na sončnem mestu, kjer želimo postaviti dvignjeno gredo, izkopljemo približno dva metra globok jarek. Velikost grede naj bo vsaj meter v širino in slaba dva metra v dolžino. Za izkop večjih površin bomo verjetno potrebovali pomoč mehanizacije, lahko je to tudi manjši bager ali za izkop prilagojen traktor.

Na dno izkopane jame naložimo prvo plast debel, hlodov in vejic, pri tem pa smo res pazljivi, da je les mrtev, saj ne želimo, da bi iz zakopanih vej zrastlo novo drevo. Hlode prekrijemo z obrnjeno travno rušo, slamo in ostalim organskim materialom. Pri tem smo pazljivi, da zapolnimo tudi luknje, ki nastanejo med naloženim lesom. Na organsko maso naložimo še eno plast lesa. Tokrat izbiramo manjše veje in vejice, plast pa naj tudi ne bo več tako visoka. Na koncu vse skupaj pokrijemo z vrtno zemljo, ki ji primešamo kompost. Tudi v tem primeru pazimo, da med naloženim lesom ostane čim manj praznih mest, da preprečimo suhe žepke, zaradi katerih greda ne bi tako učinkovito zadrževala vode, kot je pravzaprav njen namen. Priporočen naklon nasipa naj bo med 65 in 80 stopinjami, vrh pa naj ne bo preveč koničast, ampak bolj konkaven. Rastline posadimo po celotni površini grede, tudi na naklonu, nato pa vse skupaj dobro zalijemo.

Shutterstock

Kdaj v izdelavo hügelkultur dvignjene grede?

Jasno je, da izdelava hügelkultur dvignjene grede ni najbolj enostavna stvar, zato je treba pred odločitvijo pretehtati vse prednosti in slabosti. Kdor je zagrizen ekološki vrtičkar, ki ga navdušujejo napredne naravne rešitve, se bo tega projekta iz svoje strasti lotil vsaj zaradi lastne radovednosti. Tisti, ki poizkusijo, pa so navadno navdušeni in število gred iz leta v leto povečujejo. Tako vrt postane še bolj naraven in trajnosten, saj ni treba veliko zalivati, zmanjša se tudi potreba po gnojenju in rastline zdravo rastejo. Zemlja je namreč na taki gredi najvišje kakovosti in nežne strukture - glive, ki so glavne nosilke gnitja, jo namreč prepredajo s kot las tankimi miceliji.

Shutterstock

Kaj pa če nismo tako strastni entuziasti? V tem primeru pomoč hügelkultur dvignjene grede priporočamo na vrtovih, kjer je zemlja slabe kakovosti, zbita in ima zelo kamnito podtalje. Z dvignjeno gredo se bomo tako ognili pomanjkljivosti zemlje in ustvarili novo, povsem drugačno okolje za naše rastline. Zelo koristne so tudi tam, kjer so tla zelo slabo odcedna in se voda pogosto zadržuje v velikih lužah. S hügelkultur dvignjenimi gredami se dvignemo nad težave, poleg tega pa tudi določimo smer odtekanja vode. In nenazadnje, take visoke grede so tudi nadvse zanimiv in lep estetski dodatek vrta. Izkoristite ta potencial, kadar želite svojemu vrtu dodati nekaj več strukture in dimenzije in ga spremeniti v trendovsko zeleno oazo.