Že stoletja so se kmetje zavedali, kako velik pomen imajo v kolobarju metuljnice, med katere uvrščamo tudi stročnice in še danes velja, da mora biti v ekološkem kolobarju v pridelavi zelenjave vsaj 25 % stročnic oz. metuljnic. Kako dobro uresničujete to pravilo v svojem vrtu?

Čeprav so visoke grede na vrtovih, terasah in balkonih vedno bolj pogoste, pa je glede njihove uporabe še vedno veliko vprašanj. Za vas smo zbrali devet najbolj tipičnih napak, ki jih delamo pri vrtnarjenju na visokih gredah, predvsem zato, da se jim boste lahko letos izognili in si prihranili veliko slabe volje.

Pastinak pa nekako ni našel poti v naša srca, čeprav je verjetno najbolj zdrav med jušno zelenjavo. Skoraj bolj ga poznajo tisti, ki kupujejo seme brez očal in so ga kupili po pomoti. Podobno portulak marsikdo zamenja za plevel. Pa ste vedeli, da imata ti dve zelenjadnici številne prednosti za naše zdravje, zaradi katerih na našem vrtu ne bi smeli manjkati?

Visoke grede so pravi hit na naših vrtovih, saj olajšajo vrtnarjenje in so primerne tudi za balkone in terase. Za dober pridelek pa je pomembno, da izberemo primerno zemljo, setve pa opravimo ob pravem času ...

Visoka greda se spomladi hitreje ogreje kot vrtna zemlja, zato lahko sejemo in sadimo prej. Če še nimate načrta, vam razkrivamo nekaj idej ter zanimive rastline, ki bodo popestrile vaš urbani vrt.

Dopolnitve zakona o uporabi fitofarmacevtskih sredstev (FFS), ki so začele veljati novembra, določajo, da lahko FFS kupujejo le še poklicni uporabniki z izkaznico, vrtičkarji pa do njih nimajo več dostopa. Kako bo to vplivalo na ljubitelje vrtnarjenja?

Paradižnik ne sme manjkati na nobenem slovenskem vrtu. Sam gojim več kot 300 različnih sort paradižnika in vsako leto opazujem, katere sorte se najbolje obnesejo. Če sami še razmišljate o sortah za letošnjo sezono, naj vam predstavim svoj izbor, ki me je navduševal leta 2022.

Izkušnje, tudi če so negativne, nam vedno pomagajo, da se iz njih nekaj naučimo. Ob spreminjajočem vremenu v zadnjih letih izkušnje ves čas "posodabljamo", da se bomo v prihodnjih mesecih lažje izognili neprijetnim presenečenjem in poskrbeli za uspešno vrtičkarsko letino, pa osvežimo nekaj »najnovejših« lekcij.

Vzgoja zelenjave doma prinaša zdravje, gibanje in ponos. Z daljšimi, toplejšimi dnevi je delo na vrtu prijetno. Začnemo s pripravo tal in prvimi setvami.

Vse več ljudi vrtnari v mestnem okolju - v atriju, na robu večje vrtne zelenice in kmetijskih zemljiščih, ki se oddajajo v najem. Če tudi sami razmišljate o tem, da bi si uredili svoj urbani vrtiček, ali pa ste si morda gredice že priskrbeli in komaj čakate, da prvič začnete vrtnariti, ne spreglejte tega prispevka.

Že vrsto let spremljam tudi tujim vrtnarijam, da lahko sledim novostim. Navdušujejo me trendi zgodnje-spomladanskih zelenjadnic, ki postajajo hiti. Kaj pa pri nas? Bodo tudi na slovenskih tleh postale takšen hit? Naj vam predstavim tri takšne vzhajajoče zvezde.

Krompir je pomemben del prehrane, zato ga vrtičkarji radi pridelamo sami. Tako vemo, da ni obdelan z neželenimi snovmi. Za dober pridelek pa moramo prepoznati in pravočasno preprečiti morebitne težave.

Podnebne spremembe prinašajo vse bolj ekstremne temperature in daljša obdobja nad 20 °C. Zato se spreminjajo pravila gojenja rastlin: kakiji, fige, palme, celo pistacija zdaj uspevajo v celinskem podnebju. V zelenjavnem vrtu prilagajamo izbire rastlin vrstam, ki prenašajo visoke temperature, in izkoriščamo priložnosti za vzgojo novih zelenjadnic doma.