Znaki, ki kažejo, da je rastlina v težavah
Rastline so otroci narave in tako kakor vsa živa bitja lahko zbolijo. Oglejmo si nekaj najbolj aktualnih znakov, ki nam kažejo, da je rastlina v težavah.
Bolezen rečemo z eno besedo nezaželenim znamenjem, ki ogrožajo lahko samo videz, lahko pa tudi uporabnost ali celo življenje rastline. Bolezni, kot so definirane zgoraj, lahko povzročajo živi ali neživi dejavniki. Med žive dejavnike uvrščamo glivice, s katerimi se lahko borimo, bakterije, ki jih lahko samo omejujemo in upočasnjujemo, ter viruse, ki so nam v zadnjem letu pokazali, da proti njim ni uspešne rešitve. Številna znamenja in težave, ki jih opažamo na vrtninah in nam povzročajo skrb ter na žalost tudi škodo, pa niso povzročene z živimi organizmi. Imenujemo jih fiziološke motnje, njihov vzrok pa je pomanjkanje ali presežek posameznih hranil, napačne temperature, preveč ali premalo vlage …
Pomanjkanje kalcija ni samo problem plodovk
Nekateri ste se zagotovo tudi letos že srečali s tem, da vam robovi listov solate črnijo. Te poškodbe so lahko dokaj moteče ali pa skoraj neopazne. Pomanjkanje kalcija se lahko pokaže tudi na čebuli, če je nepravilno oskrbovana z vodo. Nekateri notranji obroči propadajo, so črni. Če pa še gnijejo, se je ob pomanjkanju kalcija pojavila še bakterijska okužba. Prav tako se lahko jeseni taki sivi do črni obroči pojavijo na prerezu zelja, pri bučkah in kumarah pa opazimo gnitje konice plodov.
PREBERITE TUDI:
- Sorte paradižnika z nenavadnimi plodovi,
- Polži grozijo tudi v urbanem vrtu.
Skoraj zagotovo ste se vsi že tudi spoznali s trohnenjem spodnjih delov plodov paradižnika, pri papriki pa so te poškodbe pogosto tudi ob straneh plodov. Pomanjkanje kalcija v tkivih rastlin se res kaže na zelo različne načine in tako ni nič nenavadnega, da mnogi teh znakov ne povežete med seboj.
A pozor: to pomanjkanje kalcija je le redko povezano z dejansko nizko količino kalcija v tleh. Marsikdo namreč meni, da je dodajanje jajčnih lupin ali celo apnenje rešitev za te težave. Pa ni. Kalcij je hranilo, ki ga je navadno v tleh dovolj. Le da ima prav poseben način, kako se prestavlja iz tal prek korenin v rastlino in do vseh rastlinskih delov. Vsa hranila, razen kalcija, imajo svoj »prevodni sistem«, prenos hranil po rastlini zahteva tudi energijo. Kalcij se po rastlini prestavlja z vodnimi kapljicami povsem »zastonj«, brez porabe energije. Res pa je, da se mora po rastlini gibati tudi voda. Slednja se po rastlini giblje tako, ko jo korenine črpajo, skozi listne reže pa nato izhlapeva. Vodni stolpec je tako ves čas sklenjen od koreninskih laskov do listnih rež. Voda gre najprej v vrh rastline, od tam pa so spušča v poganjke, liste in nazadnje v plodove. Tako se giblje tudi v vodi raztopljen kalcij. Če je kjerkoli pretok vode moten, kalcij preprosto ne pride do koncev listov, najpozneje pa pride do konic plodov.
Najpogosteje se ustavi tukaj. Ko je prevroče, posebej če sonce pripeka, rastlina zapre vse listne reže. Zato voda ne izhlapeva več, ustavi se tudi dotok kalcija do konic listov (solata) in seveda najprej plodov. Če vode v tleh zmanjka zaradi nepravilnega namakanja, ko ima rastlina enkrat vode na razpolago preveč, drugič premalo, je pojav črnih lis na plodovih skoraj neizogiben. Če je oskrba z vodo neenakomerna pri zelju in čebuli, trohnijo tisti deli glave in čebule, ki so se oblikovali v času pomanjkanja vode. Zato nastajajo obroči na prerezu.
Zakaj pa črnijo listni robovi solate? Včasih je razlog prav tako neenakomerna preskrba z vodo poleti. Zdaj spomladi pa je lahko vzrok ravno nasproten. V neprezračenih rastlinjakih in predvsem pod koprenami je zračna vlaga 100-odstotna. Voda iz listnih rež nima kam izhlapevati, saj je zunaj listov vode v zraku več kakor v samih listih. Ponovno kalcij ne pride do konic listov, zato te rjavijo oz. črnijo. Ta pojav je še močnejši, če imajo rastline na voljo preveč dušika. Zato je na prvem mestu pomembno uravnoteženo gnojenje. Če se znaki pomanjkanja kalcija pojavljajo pogosto, je gnojenje z organskimi gnojili zagotovo preobilno. Zmanjšamo odmerke zelju, ohrovtu in plodovkam, solate in čebule pa sploh seveda ne gnojimo.
Zračenje rastlinjakov od februarja je seveda nujen ukrep, tudi iz drugih razlogov. Vsaj enkrat na dan ga odpremo vsaj za eno uro, da se prezrači. Pomanjkanje kalcija pa lahko najučinkoviteje preprečimo s primernim namakanjem. Pri tem je res ključno, da namakamo pravilno. Najpogostejša napaka, ki jo lahko naredimo, je, da namakamo preredko, torej da vmes zmanjka vode. Z zalivalkami v rastlinjaku ne moremo rastlin dovolj oskrbeti z vodo. Naslednja napaka pa je, da ob napovedi dežja za naslednji dan namakanje izpustimo, saj bo deževalo. Ne gre za to, da je vremenska napoved pogosto napačna, temveč je pravilo, da morajo biti »obroki« namakanja redni, kar pomeni, da namakamo tudi pred dežjem, nato pa morda lahko izpustimo »obrok« po dežju. Odmerek vode pred dežjem je lahko tudi nižji, mora pa biti zalito. Zastirka bo omogočila, da bo zemlja okoli korenin hladnejša, voda bo manj izhlapevala, s tem pa bo tudi preskrba s kalcijem boljša. In ja, namakamo tudi čebulo, česen in seveda prav vse listnate rastline. Rastlinjake poleti po potrebi zasenčimo.
Paradižnik ne dozori
Tudi to težavo v zadnjih letih vedno pogosteje srečujem. Zgornji del plodov ostaja zelen ali rumen, a ne mehak, kakor je značilno za sorto volovsko srce. Še huje in bolj moteče pa je, da so notranji deli ploda trdi, beli. Gre za pomanjkanje kalija. Tukaj pa je najpogosteje res vzrok, da je kalija v tleh premalo. Pri tem se zgodi še paradoks. Ker so vrtičkarji spoznali, da je pogosto za težave na plodovkah krivo pomanjkanje kalcija, se trudijo na vse načine, samo na pravilen ne, da bi to težavo premagali. V tla in na rastline navadno dodajajo preveč kalcija. In nova težava je tu – kalcij in kalij sta hranili, ki druga drugo izključujeta (antagonista). Prav tako je, predvsem v rastlinjakih, v tleh pogosto preveč fosforja. Skupaj z visokimi temperaturami, ki spremenijo sprejemanje hranil v rastline, začne tako v rastlini kmalu primanjkovati kalija.
Žal ne gre samo za zunanje znake, ki nas sicer seveda tudi precej zmotijo. A problem pomanjkanja kalija je veliko večji. Kalij je namreč osnovni element odpornosti, tako pa so rastline, ki jim ga manjka, veliko manj odporne. Kalij je tudi hranilo, ki pomaga rastlini pametno razpolagati z vodo, zato so rastline ob pomanjkanju veliko bolj žejne. Ne nazadnje pa je kalij sestavni del sladkorjev, ki poskrbijo za okusnost našega pridelka. Če je kalija premalo, so vse rastline manj okusne (tudi solata), predvsem pa vsebujejo manj koristnih sestavin, kot so vitamini, antioksidanti ... Paradižnik nam v nasprotju z drugimi zelenjadnicami tudi navzven pokaže, da je pomanjkanje kalija že kritično.
Rešitev za to težavo je najprej zmerno gnojenje z organskimi gnojili. Če se znaki na paradižniku pojavljajo zelo pogosto, ob gnojenju z gnojem ali drugimi organskimi gojili, celemu vrtu in rastlinjaku dodamo še kalijevo gnojilo. Sama menim, da je za vrtnine primeren samo kalijev sulfat, ne pa klorid. V rastlinjaku pa zagotovo klorida (kalijeve soli) ne uporabljamo. Koliko kalija dodamo, pa bi si upala napisati le, če bi imela pred sabo analizo zemlje. A nekje do 20 dag/10 m2 ne bo nikoli škodilo.
Bučke cvetijo, a ne rodijo
Še en pojav, ki pa je povezan s prenizkimi temperaturami. Sama se bojim, da bo tudi letos tega veliko, saj je bilo večina sadik na premrzlem kar nekaj časa. Bučevke, kot so bučke, buče in kumare, imajo enospolne cvetove, a na isti rastlini. Cvetovi na dolgih pecljih so moški cvetovi, ki se, razen na hibridih, pojavijo prvi. Šele ko lahko rastlina preskrbi dovolj hrane, ko je koreninski sistem dovolj močan, se pojavijo tudi ženski cvetovi. Ti so na kratkih pecljih, že na čisto malem pa opazimo pod cvetnim odevalom bučko (plodič), gre seveda za plodnico. Genetsko je določeno, kdaj se pri bučah, ki naredijo dolge vreže, pojavijo ženski cvetovi. A če je vreme neugodno, če se koreninski sistem v premrzli zemlji ni razvil dovolj dobro, se ženski cvetovi pojavijo zelo zelo pozno. Pogosto prepozno, saj se na rastlini pojavijo še druge težave. Podoben pojav pa lahko opazite tudi v poletni vročini. Hibridi te obrambe bolj ali manj nimajo, se pa pri njih pojavijo druge težave.
Kaj lahko naredimo? Žal veliko ne moremo pomagati, če je pač maj malce bolj mrzel. Zagotovo je v tem primeru pridelava bučevk iz sadik veliko primernejša, saj mladostni razvoj preživijo v ugodnejših razmerah. Sadik nikoli ne sadimo v mrzlo zemljo. Vsekakor je tudi pomoč alg tista, ki lahko rastlinam za kratek čas pomaga prebroditi stresno, prehladno vreme. Z njimi zalijemo že sadike pred presajanjem, škropljenje ali zalivanje pa nadaljujemo tedensko do takrat, ko je vreme toplejše. Sama bi grmičaste bučke raje posejala še enkrat šele, ko bo dovolj toplo. Enako bi naredila tudi pri pridelavi kumar na prostem. Vrežaste bučevke pa bi krepila ves čas s pripravki, ki vsebujejo morske alge ali rastlinske izvlečke. Od domačih so to pripravki iz regrata (cvetovi in drugi deli rastline), ognjiča (cvetovi) ali baldrijana. Vsekakor pa svetujem potrpežljivost in čakanje na ugoden čas sajenja, zastiranje tal okoli rastlin in redno namakanje.
Plodiči kumar odpadajo
Včasih kumare lepo rastejo in rodijo, nekje v peti etaži pa začnejo plodiči odpadati. Ta pojav je najpogostejši pri solatnih kumarah, in to seveda hibridih. A podobno se dogaja tudi pri hibridih bučk in buč v mrzlem, hladnem vremenu.
Pri solatnih kumarah v rastlinjaku gre za pojav, ki najpogosteje ni povezan s temperaturo. Gre za to, da so hibridi genetsko prisiljeni zelo hitro imeti plodove. Zato se koreninski sistem ne razvije dovolj. Dokler gre, se plodovi razvijejo, potem pa si rastlina vzame počitek in dve ali tri etaže plodove preprosto zavrže – ti se posušijo. Pri bučkah hibridih pa se sušenje plodičev zgodi zato, ker so bile sajene v prehladno zemljo ali pa so preveč gnojene z organskimi ali umetnimi gnojili – dušikom.
Kaj lahko naredimo? Solatne kumare vzgajamo na opori. Pri tem do 1,5 m višine odtrgamo vse stranske poganjke in pustimo samo glavnega – eno steblo. Sama bi potrgala tudi prve plodove, a vem, da je to za večino prehud ukrep. Ves čas rastline krepimo z algami, nikakor pa jih z gnojenjem ne spodbujajmo k hitrejši rasti (dušik), četudi so navadno navodila na gnojilih navadno drugačna. Gnojila naj bodo v razmerju 0,5 – 1 – 2 nekje. Šele po metru in pol višine spremenimo razmerje v korist dušika in kalija. Sama bi zamaknila sajenje rastlin za 14 dni, polovica prej, polovica pozneje. Tako ne bodo vse prišle v fazo odpadanja plodičev v istem času in boste imeli kumare brez prestanka.
Sušenje, odmiranje večjih plodov buč v juniju pa je posledica premrzlega maja. Veliko pri tem ne moremo narediti. Ponovno si lahko pomagamo z algami in rastlinskimi izvlečki, z aminokislinami pa šele, ko se pokaže bujna rast. Vse omenjeno je dovoljeno v ekološki pridelavi.
Sladki komarček ne naredi gomolja
Ja, sladki komarček pogosto ne naredi gomolja. Kako je to mogoče? Preprosto – sladki komarček je samo izpeljanka navadnega komarčka, zelišča. Odebeljeni spodnji peclji se ne pojavijo, če je prevroče in je dan še predolg. Prav tako je seveda to odvisno od kakovosti sorte, bolje rečeno hibrida. Zato sladki komarček vzgajamo prek sadik. V tem primeru je večja verjetnost, da se bodo spodnji deli stebel odebelili v gomolj.
Prav tako vam ponudniki sadik lažje nabavijo seme hibridov in vam ponudijo njihove sadike. Še bolje pa je, da sladki komarček sejete šele konec maja in sadike presajate od konca junija naprej. Ko opazite prve odebelitve stebel, pa spodnji del rastline zavijte v časopis ali folijo, da jih spravite v temo. Tako bodo gomolji bolj krhki in sladki.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
