Kaj narediti, ko nam na vrtu zmanjka prostora?
V novejšem času zemlje primanjkuje. Vrtovi so čedalje manjši, različnih rastlin, ki si jih želimo na njih pridelovati, pa čedalje več. Kaj bi torej lahko naredili, da bi na manjšem prostoru pridelali več?
Zemlje ne moremo prisiliti, da nam da veliko več, kakor zmore
Čeprav bo tokrat tema nekoliko drugačna, naj najprej povem, da je bistvo vsake zdrave pridelave pravzaprav skrb za zemljo. Osnovno orodje, s katerim delamo, je še vedno, in upam, da bo tako tudi ostalo, zdrava in živa zemlja. Zato tlačiti rastline skupaj, zmanjševati medvrstne razdalje in razdalje v vrsti ni prava rešitev. A žal se prav tega ljudje v praksi najbolj poslužujejo. S tem slavijo potencial, ki ga njihov vrt ima, vendar bo pridelka kmalu celo manj. Najpogosteje se to dogaja v rastlinjakih. Naj to torej vsekakor ne bo vaša taktika, če želite pridelati čim več.
PREBERITE TUDI:
Naslednja velika napaka je, da ljudje v želji po velikem pridelku gnojijo preveč. Tudi s tem povzročamo samo več težav in ne povečujemo pridelka. Kratkoročno to včasih deluje, seveda če vemo, katere rastline lahko malo bolj pognojimo. Zato pa se pri drugih tudi kratkoročno pretiravanje ne obnese. To so na primer korenček, pastinak in korenasti peteršilj. Koreni, ki jih pridelamo, so čokati, debeli, kratki, predvsem pa tudi razvejani in polni drobnih koreninic ali bradavic. Dolgoročno pa pretiravanje z gnojenjem nikoli ni dobro.
Na prvem mestu lahko pridelek povečamo z uporabo sadik
Ko se odločate, ali vrtnine sejati ali raje posaditi sadike, se zavedajte, da sadike močno skrajšajo čas, ko je ena vrtnina na gredici. Če je vrtnina manj časa na gredici, pa to pomeni, da je na vrtu v celotni sezoni lahko več vrtnin in tako je tudi pridelek večji. To taktiko vsekakor priporočam pri pridelavi vrtnin na visokih gredah. Za vzgojo solatne sadike, na primer, skrajšamo čas, ko je rastlina na vrtu, za štiri tedne. Pri pridelavi buč, bučk in kumar pa je ta čas krajši tudi za šest tednov in več. Tudi fižol, grah itd. lahko pridelujemo iz sadik.
S pridelavo iz sadik je tudi pridelek vrtnin večji. Na primer: kumara iz sadike da tudi 50 odstotkov več plodov, včasih celo več. To pa pomeni, da imamo lahko pol manj rastlin na vrtu za enak učinek. Tudi stročji, predvsem nizki fižol da iz sadike veliko večji pridelek. Rastline, ki so pridelane iz sadik, so pogosto tudi bolj zdrave, s tem pa je pridelek spet nekoliko večji, tudi če gnojenja ne povečamo. Številne vrtnine lahko sadimo na vrt kot sadike že takrat, ko bi jih lahko komaj posejali. To so na primer por, čebula, nizki fižol, grah, blitva, tudi rdeča pesa, celo motovilec in špinača.
Mnogi menijo, da je s pridelavo vrtnin s sadikami veliko več dela. Pa to ni vedno in popolnoma res. Če računamo, koliko je zalivanja, pletja, dosejavanja ali redčenja pri neposrednih setvah, nenadoma ugotovimo, da je s sadikami v resnici manj dela, pridelek pa je večji. Poletne setve so vedno ogrožene zaradi premočnih sončnih žarkov, za zalivanje cele grede potrebujemo veliko vode in tudi časa.
Razen zgodaj spomladi lahko sadike vedno vzgojimo sami, in to brez rastlinjaka. A o vzgoji sadik in kako enostavna je lahko, morda več kdaj drugič. Torej s sadikami pridobimo čas in imamo večji pridelek, zato so za manjše vrtove in površine veliko bolj primerne kakor neposredne setve.
Visoke grede in visoke gomile
O prvih ste seveda že veliko slišali in mnogi jih že imate. Visoke grede imajo veliko prednosti, seveda če so narejene pravilno. Narejene pa morajo biti tako, da jih greje in hrani njihovo srce – to je kompost. Na dnu grede mora biti drenaža, ki preprečuje, da bi voda zastajala v kompostu, da bi korenine vrtnin stale v vodi, kar se brez tega med močnejšimi padavinami seveda brez težav zgodi. Ima pa drenaža še eno pomembno vlogo: kompletno visoko gredo namreč zrači.
Manj znane pa so visoke gomile in žal so se visoke grede pri nas veliko bolj prijele. Visoke gomile so v bistvu sestavljene enako kakor visoke grede. Le da odpadeta strošek in delo za stranice, za škatlo, v katero enak material pri visokih gredah uokvirimo, zadržimo.
Pri visokih gomilah začnemo z drenažnim materialom – večjimi in manjšimi kosi lesa, ki jih kar sproti oblikujemo v gomilo. Vedno upoštevamo, da gomila v svojem najširšem delu ne sme biti širša od 120 cm, da jo bomo lahko obdelovali. Na drenažni del nasujemo material, ki bo preprečeval, da kompost in zemlja prehitro ne padeta med veje in vejice. To je lahko travna ruša, ki jo obrnemo narobe, lahko je plast listja, slame, izredno dobro se obnese ovčja volna … Ta plast naj bo debela vsaj 10 cm, lahko tudi nekaj več. Nanjo naložimo najpomembnejši del, to je napol preperel kompost. Pred tem lahko naložimo tudi tanko plast gnoja – do 20 cm, kar pa ni nujno.
Na plast komposta, ki mora biti še surov, le deloma razpadel, damo še plast zemlje. To je lahko vrtna zemlja oziroma zemlja z njive, a vseeno vedno, ko izbirate, modro presodite, koliko je to, kar izbirate, kakovostno. Gomile, tako kakor visoke grede, ne okopavamo, tudi gnojimo ne, zato se izbrana zemlja ne sme preveč zbijati. Vedno svetujem, da se na vrh te zemlje nasuje nekoliko povsem preperelega komposta zemlje ali celo kupljeno zemljo za vrt, se pravi substrat. A ta plast je lahko debela le nekaj centimetrov. V zadnjih letih se je pokazalo, da je dobro, če okoli gomile, pri dnu, vseeno naložimo debla, kamne – da ta gomila ostane skupaj. Ni pa nujno.
Zakaj je gomila še bolj primerna za manjše površine? Ima seveda dvakrat večjo površino za pridelavo vrtnin, kakor jo ima ploščina, na kateri smo jo naredili. Kot sem že napisala, pa je zelo smiselno ta prostor še bolje izkoristiti tudi tako, da sadimo čim več sadik in je neposrednih setev čim manj.
Rastline dvignemo v tretjo dimenzijo
Visoki fižol in paradižnik seveda vedno gojimo na opori, še vedno pa malo ljudi daje oporo kumaram. Tudi nekatere jedilne bučke, kot so na primer sicilijanska buča, buče hokaido … z malo pomoči lahko rastejo v tretji dimenziji, na opori. S tem sprostimo prostor pod njimi in tam pridelamo še kakšno vrtnino več.
Namesto navadne špinače, ki je mnogi sploh ne pridelujejo več – kar je škoda, saj je odlična in zelo zdrava zimska zelenjava –, lahko na opori pridelamo malabarsko špinačo. Je lepa, odlično uspeva v poletni vročini in na enaki površini da res velik pridelek listja, ki ga lahko uporabimo po receptih za špinačo ali receptih za blitvo.
V tretjo dimenzijo lahko dvignemo tudi grmičaste bučke, če nam jih uspe obdržati na vrtu tako dolgo, da se pričnejo podaljševati. Namesto opore lahko uporabimo ograjo. Na ta način si z rastlinami, ki potrebujejo oporo, zelenjavni vrt podaljšamo vse do ograje okoli hiše, če jo seveda imamo. Na tej ograji lahko rastejo kumare, čajote, malabarska špinača, mehiške kumarice, afriške kumare.
Vrtnine v loncih
Vrt si lahko povečamo tudi tako, da nekatere vrtnine vzgojimo na balkonskih ograjah, na oknih in v loncih. Vedno več vidim v loncih jagod. A vedite, da je v tem primeru smiselno, da imate vsako leto nove sadike, tako kakor menjamo cvetoče balkonske lepotice. Jagode tudi v zemlji ne delajo dobro več kakor dve leti. V loncih pa je hranil in primernega okolja zanje še manj. Jagode, pa tudi solato, lahko vedno sadimo tudi neposredno v vreče s substratom.
Prav tako lahko v loncih brez težav gojimo paradižnik. V korita in lonce na balkonih posadite grmičaste balkonske sorte, kjer je možnost za ustrezno oporo, pa visoke, determinantne sorte. V tem primeru je uporaba cepljenih sadik seveda priporočljiva. A vedite, da boste morali paradižnik vse leto dognojevati, saj v zemlji hranila zadoščajo za samo en mesec. V loncih imate lahko tudi papriko, čilije, malabarsko špinačo, fižol …
Manj znano, kakor to, da pridelujemo vrtnine v loncih, pa je, da lahko motovilec, rukolo, špinačo … pridelujemo kar v multiploščah. Uporabnejše so tiste iz stiropora, ker so trdne in jih lahko prestavljamo. Čisto preprosto, v vsak lonček posejemo dve do tri semenke, plošče postavimo nekam, kjer bodo na svetlem in jih bomo zalivali brez težav. Zalivamo redno, gnojenje pa ni potrebno. To pride prav predvsem tistim, ki se jim z motovilcem vedno zelo mudi. V poletni vročini namreč ne kali dobro. Pozneje lahko te sadike posadimo v zemljo, če je dovolj prostora, če pa ga ni, ostanejo kar v multiploščah. Pa še rezati ga je lažje, saj se ni treba sklanjati.
Mešani posevki
Že v prejšnji številki smo govorili o tem, kako kombiniramo vrtnine, a smo se osredotočili na to, katere vrtnine oziroma rastline kombiniramo skupaj zato, da je na vrtu manj škodljivcev. Danes pa naj predstavim nekaj kombinacij, s katerimi lahko privarčujemo nekaj prostora.
Najuporabnejša kombinacija so razhudniki, predvsem paradižnik in solata. Ko sadimo sadike paradižnika in paprike, jih moramo saditi daleč narazen, saj so odrasle rastline mogočne, imajo pa tudi velike zahteve po svetlobi in zračnosti. A kar nekaj časa je med njimi veliko praznega prostora. Zato mednje spomladi zagotovo posadimo sadike solate. Solato bomo rezali prej, preden jo bodo razhudniki lahko zasenčili.
Poleti lahko med paradižnikom poleg bazilike raste tudi novozelandska špinača. To plazečo rastlino, ki ima hkrati vlogo zastirke, ima paradižnik rad, mi pa na ta način poleti pridelamo veliko okusnega listja. Novozelandska špinača se običajno zaseje tudi sama. Spomladi, ko sadimo paradižnik, med sadike posadimo samosevce, ki jih najdemo na vrtu, konec avgusta pa pod paradižnik posejemo motovilec in špinačo.
Druga možnost za dvojni pridelek na isti površini je setev mesečne redkvice med korenček v isto vrsto. Spet je učinek dvojen. Redkvica pospešuje kaljenje korenčka, ko jo izpulimo (pulimo nekoliko manjše korene), s tem pa tudi zemljo še enkrat prerahljamo. Kasneje prostor zavzame korenček. Mesečno redkvico lahko posejemo tudi med vrste s solato. Tudi tako dobimo dvojen pridelek.
Še ena kombinacija je značilna: nizki stročji fižol in zelje ali cvetača. Pri tem je pridelek vsake posamezne vrtnine sicer nekoliko nižji, a skupni izkupiček je večji.
Med vrste zgodnjega krompirja lahko posejemo bob ali grah. Zgodnjega krompirja ni treba osipavati, če pa to naredimo, smo pri tem nekoliko bolj previdni.
V juniju sadimo brstični ohrovt. Tudi kapusnice so dolgo časa dokaj nežne, majhne rastline, med katerimi je veliko prostora. Tukaj lahko posejemo nizki stročji fižol, lahko pa prezimni radič. In spet bomo privarčevali nekaj prostora.
Primeren izbor sort
Seveda lahko nekaj naredimo tudi z izborom sort. Pri nekaterih vrtninah je pridelek, če sadimo hibride, veliko večji. Najbolj tipične so kumare, pa tudi grmičaste bučke. Pridelek hibrida kumare je tudi od štiri- do petkrat večji. To pomeni, da namesto pet rastlin zadostuje ena sama, tako pa seveda porabimo vsaj štirikrat manj prostora na vrtu.
Tudi pri pridelavi zelja dajo hibridi večji pridelek, vendar pri kisanju običajno ne dajejo tako okusnega kislega zelja, kot smo ga navajeni pri naših dobrih starih sortah, kot sta ljubljansko zelje ali varaždinec. Cvetača in brokoli pa v jeseni naredita enako dobro tudi, če posadimo stare, znane sorte, v pomladanskih ali celo poletnih sortah pa so seveda hibridi vedno edina in prava izbira. Ob tem naj opozorim, da hibridi niso plod genskega inženiringa, ampak samo posebnega načina žlahtnjenja!
Tudi nekatere druge zelenjadnice dajejo večji pridelek, če izberemo hibride namesto sort. Skoraj povsod pa velja, da je okus nekoliko manj izrazit in aromatičen. Zato je vedno vredno premisleka, kaj bomo izbrali.
V zadnjih dveh letih se pogosto srečujem z izgovorom, da je premalo prostora na vrtu in da se zato vrtičkarji ne morejo držati kolobarja. A to se ne sme dogajati! Kolobar je zakon narave, brez njega bo morda dvakrat ali trikrat še šlo, potem pa se bodo pridelki zagotovo zmanjšali. S takšnim ravnanjem v bistvu ne dosegamo več, ampak vedno manj na istem prostoru. Tudi kmet ima vedno samo toliko živine, kot jo lahko prehrani, ni tako?
Vse, kar pridelamo sami in pravilno, je bolje kakor to, kar kupujemo v trgovinah. Je sveže, naše, v tej hrani sta tudi naša energija in ljubezen. In to zna naše telo tudi prepoznati. A dolgoročno boste pridelali veliko le, če boste upoštevali zakone narave. Torej, tako velik, kot je vrt, toliko, kot mu lahko posvetimo časa, toliko lahko sadimo na njem. Pretiravanje, ki nam ga je vcepil naš potrošniški življenjski slog, narava prej ali slej kaznuje. Zato je pridelava lastne hrane vsekakor velik doprinos, a samo z upoštevanjem vseh naravnih zakonitosti.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
O avtorju
priljubljena inženirka agronomije, avtorica številnih vrtnarskih knjig, specialistka za zelenjadnice in okrasne rastline. Njeno knjižno uspešnico SEMENARSTVO – kako pridelati kakovostno seme, ki jo je izdala Založba Kmečki glas, lahko naročite na tel. št. 01 473 53 79 ali na e-naslovu karmen@czd-kmeckiglas.si. Več informacij o Mišinih knjigah poiščite na https://zalozba.kmeckiglas.com/pusenjak-misa/.
