Paradižnik je v tem času še vedno poln plodov, a zaradi precej hladnega vremena mnogi še niso dozoreli. Vsekakor se s pobiranjem ne mudi, saj se lahko nadejamo, da bo jesen postregla s še kar nekaj sončnimi dnevi, je pa treba biti pazljiv, ker se v tem času na rastlinah lahko ponovno množično pojavijo pršice in uši. Preverite, zakaj je temu tako in kaj lahko naredimo.

Če ste kitajsko zelje sejali sredi poletja, je sedaj že v polni rasti. To so žal opazili tudi škodljivci in marsikateri vrtičkar se že jezi nad številnimi luknjami v sočnih listih. Kaj je krivo in kako lahko ukrepamo?

Na vrtu vse pogosteje najdemo nove rastline, ena izmed njih je tudi sladki komarček. Tako v imenu kot sicer ga pogosto zamenjujemo z drugimi rastlinami, njegova uporaba pa je še vedno premalo poznana. Da ne bo več dvomov, mu tokrat namenjamo celoten prispevek, poleg tega predstavljamo tudi komarček in koper, s katerima sladki komarček najpogosteje zamenjujemo

V zadnjih desetletjih so sodobno kmetijstvo ter globalizacija in industrializacija prehranske industrije povzročili močno zmanjšanje biotske raznovrstnosti na naših krožnikih. Z obuditvijo nekaterih v preteklosti v evropskih kuhinjah pogosto uporabljenih, danes pa pozabljenih, zelenjadnic pa lahko to spremenimo. Predstavljamo nekaj takih, ki so nas še posebno navdušile.

Ko se vrtnarska sezona približuje h koncu, verjetno že razmišljate, kaj novega bi lahko posadili v naslednjem letu. Bi vam bilo všeč, če bi to bila katera od rastlin, s katero lahko preverjeno pozitivno vplivamo na naše zdravje? Za navdih predstavljamo nekaj izbranih rastlin tradicionalne kitajske medicine, ki bi povsem uspešno uspevale tudi na naših vrtovih.

Večina vrtičkarjev čebulo sadi spomladi iz čebulčka. A to še zdaleč ni edini način! Konec avgusta in v začetku septembra je pravi čas, da čebulo posejemo iz semena. Na ta način bomo imeli manj težav pri pridelavi, čebula pa bo pogosto celo bolj zdrava.

Če hočemo že drugo leto zobati pridelek, je konec avgusta in na začetku septembra pravi čas, da posadimo sadike jagod. Preverite, kakšna so pri tem pravila.

Divji šparglji so v kulinariki priznani kot cenjena delikatesa, saj je njihov okus od klasičnega šparglja bolj intenziven, aromatičen in rahlo grenak. Povpraševanje po njem je bistveno večje od ponudbe in imeti moramo veliko sreče, da nam pride pod roke. A dobra novica je, da lahko zadnja leta divji špargelj pridelujemo tudi na domačem vrtu. Pogovarjali smo se z Mojco Rehar Klančnik, ki je pionirka v razvoju sadik divjih špargljev za domače vrtove.

Ali letos na vrtninah in tudi drugje opažate še posebno veliko število hroščkom podobnih stenic, ki jim rečemo stenice? Krivec za to je izredno topel julij, ki je ponudil idealne pogoje za njihovo razmnoževanje. Ni pa nadležen le njihov smrad, pač pa tudi konkretno na vrtninah, še posebno paradižniku in fižolu, povzročajo veliko škode. Kaj pa lahko naredimo?

Konec avgusta je marsikdo že pobral krompir, še posebno srednje pozne sorte, ob tem pa se srečal z nekoliko nenavadnimi gomolji - namesto, da bi imeli gladko lupino, je ta hrapava in kot bi bila posuta s krastami. Je tak krompir sploh užiten? In kaj je glavni krivec za tako neprivlačen videz? Preverimo ...

Na zahodu, še posebno v ZDA, postaja med ljubiteljskimi vrtnarji čedalje bolj priljubljen t. i. »keyhole gardening«. V prevodu to pomeni ključavnični vrt, tako ime pa je novi način vrtnarjenja pridobil zaradi posebne oblike gredic. A ni oblika tista, ki je pripomogla k njegovi priljubljenosti, temveč se v pravo uspešnico novodobnega vrtnarjenja spreminja zaradi svojih prednosti. Za kaj torej gre?

S siljenjem ne mislilo na nasilno dejanje nad ubogimi rastlinami, ampak gre za vrtnarsko umetnost, s katero pridelamo svežo zelenjavo tudi sredi zime. In čeprav ime zveni nekoliko sumljivo, je siljenje pravzaprav zelo nežno spodbujanje rastlin, da poženejo mlade, mehke in okusne poganjke – kljub mrazu, kljub temi, kljub vremenu. Da bo tak čudež uspel, je zdaj zadnji trenutek za priprave …

Zelenjavni vrt je v tem času poln pridelkov, vedno pa se ob tem postavlja vprašanje, kdaj je optimalen čas, da jih poberemo. Odgovor je seveda, ko so pridelki ravno prav zreli, to pomeni, da so rastline imele dovolj časa, da so v svoje plodove, liste ali korenine uskladiščile vse energije sonca in bogastva zemlje. Kako pa vemo, kdaj je to?

Pred nami je jesen, seveda pa to še ne pomeni, da smo setve in sajenje že končali. Ko so gredice polne pridelka, morda navdušenje nad novo "rundo" setev ni več tako močno kot spomladi, a se vseeno velja še malce potruditi. Naj vas spomnimo, kaj vse je še treba sejati do konca poletja, pri tem pa opozorimo tudi na nekatere najbolj tipične napake, ki pri jesenskih setvah nevede delamo.

Avgust je čas, ko paradižnik doseže vrhunec rodnosti. Prav zdaj pa je ključno, da mu namenimo pravo nego, saj lahko le tako zagotovimo pridelek še v septembru in pogosto vse do prvih jesenskih slan. Paradižnik je namreč rastlina, ki jo močno zaznamujejo okoljski dejavniki, zato lahko z ustreznimi ukrepi močno vplivamo na njegovo zdravje in rodnost.

Ste morda sedaj, ko veliko rastlin že semeni, pomislili, da bi pridelovali lastna semena? Marsikdo je spoznal, da je doma pridelano seme, če je seveda pridelano pravilno, bolje kaljivo, vrtnine iz njega pa okusnejše. A ni dovolj, da seme le poberemo ... Preverite, kaj je ob tem tudi treba vedeti in upoštevati.

Paradižnik je še vedno, kljub številnim težavam, ki jih občasno povzroča, najbolj priljubljena slovenska vrtnina. Njegova semena lahko shranimo dokaj enostavno in si tako priskrbimo nove sadike več vrst zapored. Preverite kako.