Paradižnik je kralj z jasnimi zahtevami
Ko se vreme dobro segreje in je zemlja že dovolj topla, je čas, da posadimo tudi plodovke. Za dober pridelek moramo tem vrtninam nameniti kar nekaj pozornosti skozi vso sezono. A ta pozornost se bo gotovo obrestovala in na vrtu bo med vsemi vrtninami kraljeval najbolj mogočen – paradižnik.
Zdrave sadike
Če želimo, da nam bo paradižnik ponudil zadovoljiv pridelek, moramo biti pozorni že pri izbiri sadik, ki morajo biti zdrave in primerne velikosti. Pri tem je treba poudariti, da se sadikam, na katerih so že nanizani cvetovi ali morda celo plodovi, od daleč izognemo. Niso namreč primerne za vzgojo, saj bodo ob presajanju doživele prevelik šok in to bo povzročilo veliko težav pri nadaljnjem razvoju, rastlina pa bo tudi bolj dovzetna za bolezni.
Pretegnjene sadike ali sadike z dolgim steblom posadimo globlje ali položno v zemljo, saj ima paradižnik to sposobnost, da požene korenine tudi iz zakopanega stebla. Ob sajenju je za rastlino zelo koristno, če jo zalijemo z gnojilom, ki vsebuje aminokisline. To bo spodbudilo boljšo ukoreninjenost in bo omililo šok ob presajanju.
PREBERITE TUDI:
- Znaki, ki kažejo, da je rastlina v težavah,
- Sorte paradižnika z nenavadnimi plodovi.
Prednostno izbiramo odporne sorte, ki so večinoma hibridi in češnjevi paradižniki, predvsem sejančki (tisti, ki so se sami zasejali). Ob tem pa je treba pojasniti, da odpornost proti boleznim pomeni le zmanjšano možnost za okužbo, in ne popolne imunosti za bolezen. Na žalost so najmanj odporne prav sorte z velikimi plodovi, kot je tudi priljubljeno volovsko srce. Cepljen paradižnik pomeni le določeno (želeno) sorto, ki je cepljena na podlago paradižnika z močnim koreninskim sistemom. Ti paradižniki imajo močno rast in veliko plodov.
Pravi čas sajenja
Na prosto paradižnik sadimo šele po 15. maju, ko se končajo vse spomladanske pozebe. Jutranja temperatura naj bo okoli 10 °C, čez dan pa 20 °C. Pri sajenju v sadilno jamico potresemo organsko gnojilo za paradižnike, ki ima sestavo, posebno prilagojeno paradižniku in drugim plodovkam s poudarkom na kaliju (K). Nato dodamo plast zemlje in sadiko. Ne pozabimo na močno oporo za vse plodovke, ne le za paradižnik. Privezujemo z elastično vrvico, da ne poškodujemo sadike.
Že zgodaj mladim sadikam začnemo odstranjevati spodnje liste, da tako naredimo prostor. Da zemlja ne ostane prazna, tam posadimo ali posejemo endivijo ali radič. Odlični sosedi bosta tudi bazilika in listna zelena. Lahko potaknemo čebulček in ga uporabimo kot mlado čebulo.
Redno dognojevanje
Pri paradižniku je redno dognojevanje zelo pomembno, saj bomo plodove z njega obirali zelo dolgo, vse do jeseni. Za dognojevanje uporabimo tekoče organsko gnojilo za paradižnike iz morskih alg. Morske alge so zelo hranilne in vsebujejo veliko kalija. Ta zagotavlja čvrstost rastlin in poskrbi za dober ter kakovosten pridelek.
Ko je paradižnik v polni rasti in redno cveti ter tvori plodove, ga dognojujemo enkrat na teden. Lahko ga škropimo po listih, čemur pravimo tudi foliarno dognojevanje, lahko pa ga z gnojilom tudi zalijemo. Najboljša je kombinacija obojega. Pognojimo ga po zemlji z granuliranim gnojilom in škropimo po listih s tekočim gnojilom. Zalivamo primerno, glede na zunanjo temperaturo, kar pa pomeni, da ga bomo v poletnih mesecih morali najverjetneje zalivati kar vsak dan. Na vetrovnih območjih je to še bolj pomembno, saj lahko veter hitro prevrne žejne in oslabljene rastline ter jih tako poškoduje. Če pod paradižnikom nimamo nobenih drugih rastlin, je smotrno tla zaščititi z zastirko, ki bo preprečevala izhlapevanje vode. Še najbolj učinkovito in blagodejno za naš pridelek pa je, če paradižniku postavimo namakalni sistem.
Številne bolezni
Na paradižnikih se lahko pojavi vrsta bolezni, ki so lahko fiziološke ali pa so posledica patogenov oziroma glivičnih okužb. Med fiziološke bolezni spada ena izmed najbolj pogostih pojavov na paradižniku, gniloba muhe na njegovem plodu. Gre za pomanjkanje kalcija, kar je precej pogost izziv pri gojenju paradižnika. Na srečo lahko to bolezen preprosto preprečimo in tudi rešimo z rednim škropljenjem s tekočim kalcijem. Prvič škropimo po cvetenju, drugič, ko so plodovi velikosti oreha (ali prej, odvisno od sorte), in tretjič, ko se začnejo barvati. Če poenostavimo – s tekočim kalcijem škropimo enkrat na 10 dni po začetku cvetenja.
Patogene bolezni so posledica napada bakterij ali gliv, ki lahko že v kratkem času povzročijo propad rastline. Pogosta bolezen je paradižnikova plesen, napadajo pa ga tudi pepelovke, rje, pegavost in različne plesni. Za naravno zaščito uporabimo sredstvo za paradižnike iz njivske preslice. Vsebuje silicij, ki se vgrajuje v celično steno rastlin in jo tako okrepi ter odebeli ter prepreči vstop bolezni v rastlino. Da rastlino primerno okrepimo, škropimo redno enkrat na teden od sajenja dalje. Obvezno škropimo po vsakem dežju, saj sredstvo vsebuje žveplene spojine, ki uničijo bolezen kontaktno.
Osnova zmanjševanja bolezni pa je upoštevanje štiriletnega kolobarja in sajenje mešanih posevkov. Ker je napad bolezni povezan s toploto in vlago, bo manj bolezni pri paradižniku, ki ga vzgajamo v dobro zračenem rastlinjaku ali pa pod balkonom. Na prostem lahko sestavimo streho iz folije na kolih. Sicer pa bosta tudi nežno otresanje rastlin takoj po dežju in obenem še škropljenje z naravnimi sredstvi za krepitev rastlin, v veliko pomoč.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
