Strune in bramorji so škodljivci, ki zadnja leta naredijo veliko škode na naših vrtovih. Oba škodljivca sta se pri nas spet močno razmnožila, zato bomo verjetno tudi letos proti njima bili pravo vojno. V tej seveda lahko s pravimi ukrepi uspešno zmagamo, se moramo pa zavedati, da ne bo šlo tako zelo hitro in enostavno.

Ljudje rastline uporabljamo predvsem iz dveh razlogov – da z njimi obogatimo svojo prehrano ali pa da jih občudujemo oz. z njimi polepšamo svojo okolico. Kaj pa rastline, ki zadovoljujejo oba namena? Spoznajmo tri lepotice z užitnimi podzemnimi deli.

Dokazano je, da ko preizkušamo nekaj novega, to deluje kot prava injekcija dobre volje, optimizma in navdušenja. Tako vas spodbujamo, da se letos na svojem vrtu poigrate s sortami, ki jih še ne poznate.

Vrtnarski začetniki ste verjetno že zelo vznemirjeni in verjetno komaj čakate, da začnejo iz zemlje rasti mlade rastlinice. V naslednjih tednih se začenja pravi preporod na vašem vrtu, da bo ta potekal brez težav, pa si je dobro zapomniti nekaj praktičnih napotkov.

Trate so največkrat moška domena, zaradi nepazljive košnje ob okrasnih gredicah pa pogosto v hiši prihaja do prepirov. Težavi se lahko izognemo z obrobo, ki trato primerno razmeji.

Balkonske rastline, za katere je značilno, da jih gojimo v posodah na balkonih in terasah, vedno pogosteje pristajajo tudi na naših krožnikih. Tako v balkonska korita sadimo tudi zelišča in zelenjavo, mnoge okrasne rastline pa uporabimo tudi za dekoracijo hrane.

Pri načrtovanju okrasnih gredic vedno gledamo bolj po rastlinah, ki imajo velike in bujne cvetove ali pa strmimo k takšnim, ki so okrasne v listih. Velikokrat pa pozabimo na nežne rastline, ki doprinesejo zasaditvi tisto piko na i. Med te zagotovo sodijo tudi okrasne trave, ki so lahko okrasne tako po svojih nežnih cvetovih kot tudi v različno obarvanih listih.

Skomine po sladkih sadežih z domačega balkona, terase ali vrta so vedno večje in zagotovo se nestrpno sprašujete, katera rastlina bi bila taka, da bi rodila kar se da kmalu. Odgovor ponuja haskap jagoda ali užitno modro kosteničje.

Druga polovica aprila je čas, ko začnemo misliti na pridelavo oz. vzgojo predstavnikov bučevk. Najbolj klasični predstavniki te skupine so bučke, kumare in buče, zelo radi imamo tudi lubenice in melone, obstaja pa še cel kup drugih, malce manj znanih sort. Morda se za katero od njih letos odločite tudi sami.

Zelenjadnice z daljšimi debli s svojo višino izstopajo iz povprečja. Take so tudi artičoka, kardij in sladki komarček. Zaradi svojih posebnosti jih mnogi imenujejo tudi aristokrati, ker imajo toliko koristnih hranljivih sestavin, pa si zaslužijo svoje mesto v vsakem vrtičku. Še je čas, da jih tudi sami dodate v svoj zasaditveni načrt ...

Ne glede na to, ali prisegamo na klasično zelenico ali nizko pokošeno trato, je naša želja, da bi bile travne bilke čvrste in pokončne in brez plevelov. Da bi to dosegli, je spomladi ključno, da opravimo nekaj ključnih ukrepov, ki bodo travo pripravili na novo sezono rasti in ji omogočili bujno rast.

Že stoletja so se kmetje zavedali, kako velik pomen imajo v kolobarju metuljnice, med katere uvrščamo tudi stročnice in še danes velja, da mora biti v ekološkem kolobarju v pridelavi zelenjave vsaj 25 % stročnic oz. metuljnic. Kako dobro uresničujete to pravilo v svojem vrtu?

Ste vedeli, da lahko nekatere eksotične sadne vrste sadimo tudi v celinski Sloveniji? Preverite katere.

Prva znanilca pomladi med grmovnicami sta forzicija in rumeni dren, istočasno pa cveti tudi lindera. Slednja je v naših vrtovih še precej redka, a le zato, ker je ne poznamo dobro ...

Vremenoslovci v naslednjih dneh opozarjajo na nevarnost pozebe – prav v času, ko mnoge rastline že brstijo in cvetijo. Če ukrepamo pravočasno, lahko preprečimo najhujše.

Čeprav so visoke grede na vrtovih, terasah in balkonih vedno bolj pogoste, pa je glede njihove uporabe še vedno veliko vprašanj. Za vas smo zbrali devet najbolj tipičnih napak, ki jih delamo pri vrtnarjenju na visokih gredah, predvsem zato, da se jim boste lahko letos izognili in si prihranili veliko slabe volje.

Pastinak pa nekako ni našel poti v naša srca, čeprav je verjetno najbolj zdrav med jušno zelenjavo. Skoraj bolj ga poznajo tisti, ki kupujejo seme brez očal in so ga kupili po pomoti. Podobno portulak marsikdo zamenja za plevel. Pa ste vedeli, da imata ti dve zelenjadnici številne prednosti za naše zdravje, zaradi katerih na našem vrtu ne bi smeli manjkati?