Med okrasnimi rastlinami je nekaj takih, za katere bi lahko rekli: tri muhe na en mah. Vzpenjajo se in s tem zagotavljajo senco ali prekrivajo grde zidove, s cvetenjem ustvarjajo lepe prizore in poleg tega še vabljivo dišijo. Spoznajmo nekatere med njimi.

Magnolije so lepotice, ki brez izjeme privlačijo poglede, a marsikdo meni, da v njegovem vrtu zanje ni dovolj prostora. To vsekakor ni res. Spoznajte pet manjših sort, ki jih brez težav lahko umestimo tudi v majhne vrtove ali celo na balkone in terase.

V zadnjem desetletju se je število ponudnikov dekorja na našem trgu zelo povečalo. Dekor je postal neprecenljiv del našega življenja, a ne le zaradi naše želje po estetiki, temveč predvsem zato, ker prek njega lahko izražamo sebe, svoje poglede in vrednote. Pa ga je smiselno uporabljati tudi na vrtu?

Hoste so tiste brezčasne trajnice, ki se na vrtove pogosto prikradejo skoraj neopazno – kot naključna rešitev za senčno lego, kjer nič drugega ne uspeva. V resnici pa so hoste mnogo več kot le »senčna zapolnitev praznine«. So rastline z bogato zgodovino, izjemno raznolikim sortimentom in pomembnim mestom v sodobnem vrtnem oblikovanju.

Pomlad je čas za pregled naših vrtov in načrtovanje. Pri tem ne smemo pozabiti, da ima vsak vrt vsaj kakšen prostor, kjer so mikroklimatske razmere popolnoma drugačne kot v okolici. Pri načrtovanju moramo to upoštevati. Le tako lahko izberemo prave okrasne rastline in dosežemo zdrave barvite zasaditve.

Visoke grede lahko izvedemo v poljubnih oblikah in tudi nadvse kreativnih zasaditvah, zato imajo lahko neprecenljivo vlogo pri dodajanju estetske vrednosti našemu zelenemu raju. Poglejmo si nekaj idej, kako lahko visoko gredo iz »kište« spremenimo v pravo kraljico našega vrta.

Eden od izzivov v strnjenem naselju in mestu je zagotovo, kateri čas izbrati za košnjo zelenice, da s hrupom kosilnice ne bomo vznemirjali sosedov. Podobno velja za druge vrtne pripomočke, ki delujejo z motorjem. Dobra novica je, da je razvoj prinesel kar nekaj pripomočkov, ki nam olajšajo delo in hrupnost delovanja znižujejo na minimum. Tako bo lahko vrt, ki je zrcalo našega doma, vedno lepo urejen, naši izgovori pa bodo šli namesto nas počivat na kavč.

Ko pomlad ogreje zrak, si zaželimo dnevne sobe na prostem. Tudi balkon zadošča! Predstavljamo 6 idej, kako ustvariti udoben kotiček, ki bo razveselil vaše čute in srce.

Razmišljate o tem, da bi na novo uredili svoj vrt? Prvi korak je priprava premišljenega načrta. Preverite kaj vse je potrebno, da bo imel tak načrt zdrave temelje.

Ljudje rastline uporabljamo predvsem iz dveh razlogov – da z njimi obogatimo svojo prehrano ali pa da jih občudujemo oz. z njimi polepšamo svojo okolico. Kaj pa rastline, ki zadovoljujejo oba namena? Spoznajmo tri lepotice z užitnimi podzemnimi deli.

Trate so največkrat moška domena, zaradi nepazljive košnje ob okrasnih gredicah pa pogosto v hiši prihaja do prepirov. Težavi se lahko izognemo z obrobo, ki trato primerno razmeji.

Balkonske rastline, za katere je značilno, da jih gojimo v posodah na balkonih in terasah, vedno pogosteje pristajajo tudi na naših krožnikih. Tako v balkonska korita sadimo tudi zelišča in zelenjavo, mnoge okrasne rastline pa uporabimo tudi za dekoracijo hrane.

Pri načrtovanju okrasnih gredic vedno gledamo bolj po rastlinah, ki imajo velike in bujne cvetove ali pa strmimo k takšnim, ki so okrasne v listih. Velikokrat pa pozabimo na nežne rastline, ki doprinesejo zasaditvi tisto piko na i. Med te zagotovo sodijo tudi okrasne trave, ki so lahko okrasne tako po svojih nežnih cvetovih kot tudi v različno obarvanih listih.

Ne glede na to, ali prisegamo na klasično zelenico ali nizko pokošeno trato, je naša želja, da bi bile travne bilke čvrste in pokončne in brez plevelov. Da bi to dosegli, je spomladi ključno, da opravimo nekaj ključnih ukrepov, ki bodo travo pripravili na novo sezono rasti in ji omogočili bujno rast.

Prva znanilca pomladi med grmovnicami sta forzicija in rumeni dren, istočasno pa cveti tudi lindera. Slednja je v naših vrtovih še precej redka, a le zato, ker je ne poznamo dobro ...

Evpteleje so starodavna drevesa. Fosilne ostanke tega rastlinskega rodu so našli po celotni severni zemeljski polobli. Časovno sovpadajo z obdobjem paleocena, to je obdobje pred 55,8 do 65,5 milijona let. V Sloveniji niso posebej razširjene, kakšen primerek verjetno obstaja v zbirkah zbirateljev.

Pomladi, ko rastline bujno rastejo, nas lahko, če smo se v preteklih letih prevečkrat prepustili skušnjavi bogato založenih vrtnarij, v vrtu preseneti vizualni kaos, Pa lahko ukrotimo tako pisano množico in kaos spremenimo v harmonijo? Seveda lahko, najpreprosteje tako, da v kaosu ustvarimo odmev.