Shutterstock

Zato, da bi lahko veselje do popoldanskega vrtnarjenja ohranjali na dolgi rok, je ključno, da ne trčimo prevečkrat ob izzivov in težave, ki jemljejo voljo. Te se navadno pojavijo predvsem zato, ker se ne znamo in ne želimo prilagoditi naravi, ampak jo poskušamo prinesti okoli. Namesto želje po uživanju na vrtu ali celo v loncih na balkonu vse prepogosto glavni motiv postaja tekmovanje s sosedi, kdo bo prej, kdo bo imel največ … po drugi strani pa smo izgubili tisto preprosto naravno razmišljanje, kaj se v danem trenutku da narediti česa pa ne. Morda je celo tako, da gre začetnikom v vrtnarstvu celo bolje kot pa potem tistim, ki menijo, da vse vedo. 

V praksi se dogaja, da ljudje dandanes na spletu preberejo tisoč in en nasvet in izgubijo na tisoče dragocenih minut, ko iščejo potencialne rešitve za posamezne težave, pozabljajo pa, da je pogosto njihova osnovna težava prav v zemlji. V želji po prevelikem pridelku gnojijo preveč, dodajajo to pa ono, obenem brez slabe vesti stopajo in hodijo po zemlji, namakajo kar tako, malo na počez … In težave so seveda kmalu tukaj. Poglejmo si 9 ključnih priporočil, ki se jih moramo držati, da ne bomo več izgubljali dragocenega časa, pridelovali sivih las in se jokali nad neuresničenimi pričakovanji.

1. Spoznajte svojo zemljo

Shutterstock

Vsak ljubitelj vrtnarjenja se mora zavedati, da je njegovo osnovno orodje zemlja. Tega ne smemo nikoli pozabiti. Tako je moj zares topel nasvet, da vsaj enkrat v življenju, zagotovo pa na začetku vrtnarjenja ali ko postavimo rastlinjak in je ta pripravljen na sajenje, vzamemo vzorec zemlje in naredimo njeno analizo. Strokovnjaki vam jo bodo naredili za le nekaj deset evrov, kar je res majhna investicija glede na potencialno izgubljena sredstva za vse pripravke, dodatke in pripomočke, ki bi jih potrebovali, če se stvari zakomplicirajo. Seveda je treba to narediti pravilno.

Preberite tudi: 
- Kmalu bo čas za sajenje bučevk - preizkusite tudi redkejše sorte
- Priprava zemlje in setve na visoki gredi za optimalni pridelek

Zdaj je za to delo načeloma prepozno, saj jemljemo vzorce v času, ko zemlja počiva – to je od novembra do marca. Vseeno bi sama na novih površinah in v novem rastlinjaku analizo tudi v tem času še vseeno naredila. Seveda pred tem ne sme biti nič dodano v zemljo. Vzorce je najbolje in najbolj pravilno vzeti s sondo. Številni laboratoriji jih posojajo. Če to delamo z lopato, je težje. Treba je vzeti vzorec z vsake grede, tam, kjer kaj raste, in tam, kjer še ni vrtnin. Najprej s štirikotno lopato naredimo prvo jamo, nato pa z roba te jame odrežemo približno 5 cm debel kos, enako širok po celi globini in širini. Tega damo v vedro. Na koncu vso zemljo dobro premešamo in v najbližji laboratorij odnesemo dobrega pol kilograma. V rastlinjaku gremo po površini cikcak in tako pokrijemo celotno površino. Ko dobimo izvid, je najbolje poklicati strokovnjaka in se z njim posvetovati, da vam pove, kako gnojiti naprej.

2. Izbirajte najbolj vzdržljive sorte in hibride

Zelo pomembno priporočilo, ki bi vam ga rada prenesla, je, da na semenskih vrečkah natančno preberite, za katero sorto gre. Navadno se osredotočimo le na vrsto, a to ni dovolj. Nekatere sorte so namreč bolj odporne, druge manj. Prav tako se razlikujejo okusi. Zato je smiselno, da si vse vrečice s semenom in predvsem tudi etikete na sadikah shranite. Sama jih dam v posebno škatlo, na katero napišem tudi letnico. Tako potem pozimi najprej pogledam, kaj se je sejalo v tem letu, in še dobro vem, kaj se je dobro obneslo, kaj pa ni. Izločim vrečice s sorto, ki mi ni bila všeč. Potem preštejem, koliko sem porabila semena solate, korenčka itd., in si na tej osnovi že pripravim osnovni seznam za novo nabavo.

Shutterstock

Zapomnite si tudi, da je najbolj smiselno vsako leto znova nabaviti seme, da bo res dobro kalilo. Pa še nekaj – to je osnovni nasvet s predpogojem, da so semenarji pošteni. Žal pa se v zadnjih letih dogaja, da to ni čisto tako. A tukaj veliko ne moremo narediti. Včasih se opečemo.

Ko govorim o sortah, ne morem mimo nasveta, ki bo zagotovo nekatere razjezil. Pri nekaterih zelenjadnicah je veliko bolj smiseln izbor hibridov kot sort. Čeprav se pogosto napačno razume, da so hibridi gensko spremenjene rastline, pa ni tako, gre samo za poseben način žlahtnjenja, zato se jih ni treba bati. Prav zaradi posebnega načina razmnoževanja in žlahtnjenja so hibridi bolj odporni proti boleznim, najpogosteje pa so tudi rodnejši. Žal zaradi žlahtnjenja včasih nekoliko strada okus, a jaz vsekakor ne bi več izbrala sorte kumar, saj je njihova odpornost vsaj desetkrat manjša od odpornosti hibridov, pa naj govorim le o solatnih ali tistih za vlaganje. Prav zaradi odpornosti je tudi življenjska doba oziroma čas pobiranja hibridov precej daljši.

Če imate majhen vrt in nimate veliko časa, vam priporočam, da se odločite tudi za hibrid grmičastih bučk. A vedite, da je tako roden, da zadošča že ena rastlina za vso družino. Da se vam ne bo zgodilo tako kot pri nas doma, ko moj brat noče več slišati besede buča ... Moja mama še vedno sadi za vsakega člana po eno rastlino, zato je bučk toliko, da jih je treba jesti vsak dan. To pa je zagotovo preveč.

V zadnjih letih se mi zdi, da je tudi veliko bolj racionalno in smiselno saditi vsaj polovico hibridov paradižnika. Tudi tukaj velja, da potem lahko posadite veliko manj rastlin za isti učinek. Ker pa so nekatere sorte res tako priljubljene pri nas, da se jim ne znamo odreči, morda polovica sort, druga polovica pa hibridov, da v slabem letu ne propadejo vse rastline hkrati.

Pri solatah je treba vedeti, katere sorte sadimo spomladi in predvsem katere poleti. A tukaj gre samo za to, da bo v cvet pobegnilo čim manj rastlin. To pa lahko dosežete tudi s sadikami. Pri sortah je veliko za napisati, za vsako vrsto vrtnine je treba najti svojo zgodbo.

3. Uporabljajte sadike namesto semen

Za začetnike in tiste, ki nimate veliko časa, je vsekakor bolj modro, da namesto direktnih setev izberete nakup že pripravljenih sadik. Tako vam bo prihranjeno veliko dela, je pa res strošek nekoliko višji, a se, če kot strošek računate tudi svoj čas, zelo hitro povrne. Najbolj zdrave rastline, ki dajo tudi dober pridelek, so tiste, ki v mladosti nimajo večjih težav. To pa so zagotovo rastline, pridelane iz sadik. S sadikami lažje dosežemo tudi pravilno gostoto sajenja, razdalje v vrsti in med vrstami. Takoj po sajenju lahko tla prekrijemo z zastirkami, predvsem pa lahko hitreje menjamo posevek in tako pridelamo v enem letu na isti površini veliko več. Manj je težav tudi z redčenjem, pletjem, tudi z namakanjem, kar pa je za popoldanske vrtnarje zelo pomembno.

Shutterstock

Seveda moramo sadiko znati izbrati. Številni menijo, da večja je, boljše rezultate od nje lahko pričakujemo. Pa ni čisto tako. Ko kupujete sadike, pazite, da so čvrste, kompaktne, ne prevelike, imeti morajo lepo razvit bel koreninski sistem. Seveda obstajajo tudi izjeme. Tako na primer sadike ljubljanske ledenke, lede in nekaterih naših sort nikoli niso kompaktne. Vedno imajo izgled rahlo pretegnjene rastline. V tem primeru pogledamo korenine. Če so še lepe, bele in preraščajo celo grudo enakomerno, bodo sadike prave. Naj vas tudi ne zavede posebnost nekaterih sort bučk, ki imajo na listih sive, v bistvu bolj bele trikotne pege. To je sortna značilnost, ne bolezen. Nikakor pa ne morem reči dobra sadika paradižniku, ki že cveti ali ima celo plodove. Pa ne glede na to, v kako velikem loncu je, taka sadika ni primerna in se ji od daleč izognite.

4. Upoštevajte razdalje med rastlinami

Shutterstock

Številni v želji po večjem pridelku rastline preveč natlačijo na majhni površini. Nekateri si ne znajo predstavljati, da bo majhna sadika brstičnega ohrovta zrasla v mogočno rastlino. Bodite pozorni – če so rastline preblizu skupaj, jemljejo druga drugi hrano in je tako hitro zmanjka za vse. V gneči se zmanjša tudi odpornost rastlin, predvsem pa je problem, da se med rastlinami ustvarja visoka vlaga in s tem dobre razmere za razvoj bolezni. Pravilna razdalja je tista, ko se odrasle rastline med seboj dotikajo, se pa listi ne prekrivajo. Malo pomislite, kakšna je odrasla rastlina, pa ne boste zgrešili.

5. Uporabljajte zastirko

Zastirke pripomorejo k temu, da je plevelov manj, a še zdaleč ni samo za to. Sama pravim, da je ta učinek samo dodatna nagrada za to, da z zastiranjem tal pomagamo zemlji. Ta pa je, kot povedano že prej, naše osnovno orodje. Pokrita tla imajo zaščito in zato ne trpijo tako zelo zaradi vremenskih vplivov, vetra, dežja, toče, pa tudi pripekanja sončnih žarkov. To škodi zemlji, predvsem pa življenju v njej. Mikroorganizmi seveda ne marajo sonca in vročine, zato se umaknejo v globino, korenine rastlin pa ostanejo brez njihove pomoči. Prav tako že same korenine ne delujejo dobro pri previsokih temperaturah.

Shutterstock

Še dodatna prednost zastiranja tal pa je, da tako varčujemo z vodo. Zdaj že vemo, da je namakanje za pridelavo vrtnin, tako na večjih površinah kot tudi na vrtovih, nujno. Vsako leto se srečamo s krajšim ali daljšim obdobjem, ko vrtninam vode manjka, zastirke pa lahko porabo vodo zmanjšajo tudi za 40 %.

Če se sprašujete, katero zastirko uporabiti, naj vam povem, da to niti ni najbolj pomembno. Pomembno je le, da so tla pokrita. Če imamo radi naravo, se bomo izognili foliji, ta pa nima negativnega vpliva na same vrtnine. Najbolj preprosto pa je uporabiti kar pokošeno travo z zelenic. Zelo dobra, trenutno mogoče celo najbolj učinkovita je zastirka iz ovčje dlake (volne). Ta ima še dodatne zadrževalne lastnosti za vodo, saj je ob dežju vpije veliko, potem pa jo počasi oddaja rastlinam. Je odlična izolacija pred poletnimi sončnimi žarki, jeseni pa jo zadelamo v tla in postane še gnojilo za rastline. Namesto nje lahko v trgovinah kupite agrofilc, filcano ovčjo volno.

6. Ne začenjajte prehitro

Shutterstock

Koledar še vedno nekaj pomeni. Tudi letos nam je narava pokazala, da se ne splača hiteti. Če sadimo rastline v mrzlo zemljo, rastejo počasi, zgubljajo energijo in s tem tudi odpornost, izgubimo celo pridelek. Zato se spomladi vendarle držimo vseh datumov setve, ki so veljali včasih. Za tiste, ki se vam vedno mudi, pa predlagam rastlinjak, kjer se delo lahko začne vsaj mesec dni bolj zgodaj.

7. Vrtnarite v visokih gredah

Shutterstock

V veliko pomoč popoldanskim vrtnarjem so zagotovo tudi visoke grede. Pomenijo sicer določen strošek, da jih postavimo, a pozneje z njimi skoraj ni dela. Ne gnojimo, samo vsako pomlad dodamo nekaj zemlje. Sproti kupujemo sadike, s katerimi zapolnimo vsak prazen prostor. V visokih gredah skoraj ni plevelov, z malo truda tudi ni polžev, ki so trenutno največja težava na vrtovih. Pridelek je boljši. Slaba stran je le, da je treba visoko gredo vsakih nekaj let sestaviti na novo, a tudi temu se lahko izognemo, če že v začetku izberemo najbolj kakovostne in dolgotrajne materiale za ogrodje.

8. Izkoristite vse kotičke, ki so na voljo

Za vse, ki menijo, da si sami ne morejo pridelati nekaj zelenjave, ker živijo v bloku, naj povem, da nimajo prav. Kar nekaj sprotne zelenjave se da pridelati v loncih. Potrebujemo samo dobro voljo. Že kar nekaj let dobimo celo nekatere sorte, ki so namenjene prav temu. Čudovit balkonski paradižnik, ki se lepo poveša in ga lahko v koritih kombiniramo celo s cvetlicami. Snack paprika in kumare, lepe in odličnega okusa, bodo okras na vsakem balkonu. Solata je lahko tudi barvita in pisana. Tudi blitvo, če jo kombiniramo z novozelandsko špinačo, je lahko lepa, okrasnega značaja in seveda koristna. Pa sem zdaj naštela samo nekaj malenkosti, ki jih lahko pridelamo sami tudi na majhnem koščku na prostem. Potrebujemo samo lonce, zemljo, dobro voljo in sadike. Seveda pa je potrebnih še 5 minut na dan, da rastline zalijemo.

Shutterstock

Pa še en način je, kako si popoldanski vrtnarji lahko ves čas pridelujejo sveže vitamine in minerale, ob enem pa se zabavajo tudi z otroki. To je setev mikrozelenjave. V lončke sproti sejemo v bistvu kar vso zelenjavo. Ko se oblikujejo prvi pravi listi (različno je pri različnih zelenjadnicah), rastlinice preprosto porežemo in jih uporabimo kot dodatek jedem. Seveda ima vsaka rastlina svoj namen, a tako povsem preprosto pridemo do vseh koristnih hranilnih sestavin, ki jih rastlina podari semenu, da bo kalček hitro zrasel. Lahko si delamo tudi kalčke, a postopek je v tem primeru pogosto nekoliko bolj zapleten.

9. Selektivno izbirajte informacije

Shutterstock

Čeprav nam svetovni splet ponuja bogato knjižnico rešitev za najrazličnejše tegobe, pa vsekakor bodite previdni pri tem, kar preberete. Zavedajte se, da sta temelj zdrave pridelave zelenjave predvsem gnojenje in kolobar, več o tem pa se namesto na spletu poučite s pomočjo strokovnih revij in knjig. Pri iskanju rešitev se spleta raje izogibajte, razen če veste, da nasvete delijo preverjeni strokovnjaki. Še posebno nevarni so različni forumi, kjer vsak napiše, kar misli, da ve, v resnici pa je tudi sam rešitev prebral na drugem forumu. Še zlasti začetniki v vrtnarjenju bodo zelo težko znali ločiti zrnje od plev, zato je res najbolje, da informacije poiščete v knjigah in revijah. Tam se redko piše kar tako na pamet.

Miša Pušenjak