Najboljše ribe so naše ribe
Kupujete ribe? Pomembni so svežina, izvor in sezona – ne nasedajte vedno enaki ponudbi, ki pogosto ni niti lokalna niti divja.
Kadar kupujemo ribe, želimo izbrati predvsem »sveže« in »divje«, pogosto pa prezremo pomembnost sezone in izvora rib. Ribarnice so na prvi pogled vse leto založene z vedno podobnim izborom rib, za katerega običajno, ne da bi prav preveč razmišljali, predpostavljamo, da je lokalni dnevni ulov. Žal pa večinoma ni ne eno ne drugo. Pri nakupu hrane smo vse bolj pozorni na to, da je sezonska in lokalno pridelana. Tako kot nas to zanima za mleko, sadje in zelenjavo, bi nas moralo tudi za ribe in preostalo hrano iz morja, morda celo bolj.
A žal ni vedno tako preprosto ugotoviti, od kod prihajajo ribe. V ribarnici pogosto ne dobimo čisto pravega odgovora, in čeprav se še naprej trudimo preveriti in pridobiti podrobnejše podatke, od kod prihajajo ribe, ki jih želimo kupiti, so oznake njihovega izvora zašifrirane s kodami FAO, ki večini kupcev ne pomenijo dosti.
PREBERI TUDI: Izberite svežo ribo
V pogovoru s petimi ribiči dobimo pet različnih informacij o tem, katere ribe in koliko rib se kdaj lovi. Njihov ulov je namreč odvisen predvsem od razmer v naravi in od ribolovnih orodij, poleg tega pa se vsako leto nekoliko spreminja.
Čeprav slovenski morski gospodarski ribiči ulovijo iz leta v leto manj, je za njihov ulov značilna izjemna raznolikost, saj lovijo kar okoli 100 različnih vrst rib in drugih morskih organizmov. Medtem pa večina potrošnikov pozna in uživa le deset različnih vrst.
Ribe v slovenskih mrežah
Največ ujamejo molov, sledijo orade in morski listi, takoj za njimi pa so moškatne hobotnice, sardele, lignji, ciplji, riboni, brancini, iverke ali pasare, skuše, bradači (te večina pozna pod imenom trilja), sipe, navadni morski psi, šuri, salpe, špari, skakavke, ki jim zaradi bliskovite hitrosti rečemo tudi strelke, girice, morske bogomolke, veliki krulci ali morski kokoti, brez katerih brodet nima tistega prvega okusa, in ovčice … skupaj je to le nekaj čez 128 ton letno.
Skuše z limonovo salso
Skuše, pripravljene malo drugače, nas bodo popeljale na s soncem obsijano obalo
Sezonske ribe
Vsaka sezona se sicer nekoliko razlikuje, a vendar ostaja grob okvir pojavljanja rib pri nas vsa leta podoben. Razpoložljivost lokalnih rib in morske hrane se spreminja iz meseca v mesec.
Vsako leto se nekje od sredine januarja v mreže ulovijo prvi listi, pa čudoviti rombi, včasih tako veliki, da jih spravimo v pečico šele, ko jih razrežemo na nekaj kosov. Pogoste so iverke, girice, katerih bi lahko ulovili tudi več, vendar jih ne morejo dovolj dobro prodati, špari in včasih tudi kakšen morski pes modrulj.
PREBERI TUDI: Ena najgrših rib, ki je tako okusna, da jo morate pokusiti
Do sredine februarja še vedno lovijo iverke, rombe in modrake ali menole, po katerih je zaradi dobrega okusa njihovega mesa (kljub nekoliko večjemu številu kosti) res vredno seči, girice, špare in še vedno kakšnega modrulja.
Marca, ko se začne dvigovati temperatura morja, začnejo loviti prve mole, približno 15 do 30 dni za tem pa z mrežami, ki lovijo bolj pri dnu, sardele. Še vedno se lovijo modraki in špari, ulov popestrijo še sipe in raki. Takrat je tudi sezona jastogov, ki pa so pri nas zaščiteni in njihov ulov ni dovoljen.
Vražje ribice z majonezo s pečenim česnom
Vam dišijo sardele? Tu je recept za ocvrte, ki jih postrežete z nadgrajeno majonezo.
Aprila in maja se nadaljuje ulov molov, sardel, salp in ribonov.
Junija se poleg molov skupaj s sardelami začnejo loviti še skuše in sardoni, lovijo se tudi salpe in začne se sezona velikih krulcev, morskih psov in morskih bogomolk ali po domače kanoč, ki traja vse do zime. Za posladek včasih ribiči ujamejo tudi jadranske kozice, a žal le za vzorec.
Julija se nadaljuje ulov sardel, skuš in sardonov ter morskih psov, ki jih imenujemo tudi morska divjad. Avgusta se med ulovom pojavijo v velikih količinah izjemno aromatične in okusne moškatne hobotnice, še vedno pa lovijo sardele, skuše in sardone. Po 15. avgustu približno en mesec lovijo ovčice, ki so svoje ime dobile zato, ker se pasejo po morskih travnikih.
Septembra se nadaljuje ulov moškatnih hobotnic, začnejo pa loviti tudi orade, sipe in lignje, ki so izjemno cenjeni zaradi svojega sladkega mesa. Oktobra je največ orad, ki so takrat tudi najboljše, ker se v tem obdobju prehranjujejo večinoma s školjkami klapavicami (in so zato školjkarjem v veliko nadlogo). Nadaljuje se ulov sip in lignjev, proti koncu meseca pa se razveselimo prvih listov.
Novembra in decembra še naprej lovijo liste, med katerimi ulovijo tudi kakšnega romba, začnejo pa se tudi izlovi cipljev, ki se v tem obdobju zbirajo v jate, brancinov in giric. V manjših količinah, vendar vse leto ribiči prinašajo iz morja tudi trilje, ciplje, ugorje, skakavke in številne druge ribe in morske organizme.
Ozaveščeni kupci
Žal skoraj vsi slovenski ribiči večino svojega ulova že dolgo prodajajo na tržaški ribji borzi, saj italijanski trg pozna in zelo ceni kakovostne, sveže in lokalne proizvode. Vedo, da so prav severnojadranske ribe najkakovostnejše na svetu. Zato imamo v naših ribarnicah, razen redkih izjem, kot so na primer ribe in školjke iz lokalnih ribogojnic in školjčišč, večinoma le morske ribe in druge morske organizme, ki pridejo k nam iz bolj ali manj oddaljenih morij.
PREBERI TUDI: Gojena morska hrana
To stanje lahko spremenimo le ozaveščeni in odgovorni kupci tako, da se najprej pozanimamo o hrani, ki prihaja iz naših morij: slovenskega, Jadranskega (oznaka FAO 37.2.1) ali vsaj Sredozemskega (vse preostale oznake FAO 37) morja. Nato od svojih trgovcev zahtevamo sezonsko in lokalno, drugega pa ne kupimo! Ponudba se namreč vedno prilagaja povpraševanju. Pomembno se je zavedati, da z vsakim svojim nakupom glasujemo – za dober okus, svoje zdravje, pa tudi za skupno prihodnost.
Ker rib in druge morske hrane iz morja primanjkuje, bi morali pri izbiri sestavin za svoje jedilnike razmišljati trajnostno in se zavedati, da je morska hrana izjemno raznolika. Niso dobre le tiste morske ribe, školjke, polži, ježki in raki, ki jih že poznamo. Vredno si je razširiti obzorje, se potruditi in se naučiti pripraviti tudi kaj novega ter poskusiti vse, kar ribičem uspe ujeti. Čeprav je manjše ali drugačne oblike in barve od tistega, kar smo vajeni, nas prav med temi ribami čaka prenekatero prijetno in okusno presenečenje. Zato si dovolite biti drzni in izberite tudi ribe, ki niso v vašem železnem repertoarju.
PREBERI TUDI: Tako spečete ribe na žaru, da ne razpadejo
Zakaj izbrati sezonske lokalne ribe
Z izbiro sezonskih in lokalno ulovljenih ali pridelanih rib si zagotovimo kakovostnejšo hrano. Take ribe so večinoma okusnejše, varnejše in bolj zdrave. Ne potrebujejo dolgih transportov in skladiščenja, zato so tudi bolj sveže, z manj konzervansi, barvili in drugimi kemikalijami.
S sezonskim in lokalnim izborom vplivamo tudi na zmanjšanje količine zavržene hrane, do katere pride med ulovom (t. i. prilov – vse, kar se ujame v mreže, je premajhno ali pa ni komercialno zanimivo), na poteh dobave in v procesih skladiščenja in distribucije. Tako ravnanje manj obremenjuje okolje. Poleg tega je pogosto izbira lokalnih rib, predvsem tistih uradno manj cenjenih (po krivem, zaradi našega nepoznavanja), bolj trajnostna in za nameček tudi bolj ekonomična.
Ali v slovenskem Jadranu ulovimo dovolj rib za samooskrbo
Za povprečnega prebivalca Evropske unije, ki letno poje 25,1 kg morske hrane, kar je skoraj 4 kg več, kot velja za povprečje preostalega sveta, je morska hrana pomemben vir zdravih in lahko prebavljivih proteinov.
Ribji file s holandsko omako in krompir s kaprami
Odličen ribji meni za posebne priložnosti ali za vsak dan
V Evropski uniji letna poraba morske hrane zelo variira, od 4,5 kg na Madžarskem, 10,7 kg v Sloveniji, 28,4 kg v Italiji, do največ 55,9 kg na Portugalskem. Evropska unija, ki proizvaja, lovi in goji 5,2 milijona ton morske hrane, kar skupaj šteje samo približno 3,07 % globalne proizvodnje, je že četrti največji proizvajalec morske hrane na svetu. Večina rib, ki jih pojemo v Evropski uniji, prihaja iz uvoza, od tega je le nekoliko manj kot 30 % svežih.
Slovenija spada med najmanj samozadostne države glede porabe rib v Evropski uniji. Za lažjo predstavo navajamo, da vso letno količino domačih ulovljenih morskih rib skupaj z ribami, pridelanimi v ribogojstvu, pojemo do 5. februarja.
PREBERI TUDI: Iz (Jadranskega) morja do prodajnega pulta
Vse preostale ribe, ki jih Slovenci pojemo v naslednjih mesecih, so žal uvožene – večinoma iz Grčije, Turčije, Maroka, Norveške, Čila, Severne Afrike in Azije. Daleč največji proizvajalec morske hrane na svetu pa je Kitajska, ki proizvede skoraj polovico svetovne proizvodnje, sledita ji Indonezija in Indija.
Riba meseca maja: mol
Moli so najštevilčnejši del ulova slovenskih ribičev. Kulinarično so dobro znani in cenovno dostopni. Imajo odlično, nežno belo meso, ki je čvrsto, dokler so ribe sveže, in zelo malo kosti. Imajo nizko vsebnost maščob in so primerni za dietno prehrano.
Male rahlo pomokane mole običajno na hitro ocvremo v vročem olju. Ko so ravno prav pečeni, jih lahko pojemo kar z glavo in kostmi vred ter si s tem zagotovimo še dober vir kalcija. Če so malo večji, jih lahko pripravimo kuhane »na lešo«, »v šavorju« ali pečene na žaru.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
