Triki za popolno avtentično paeljo
Paelja je ena najbolj prepoznavnih jedi španske kuhinje, ki prihaja iz Valencije. Na prvi pogled preprosta jed z rižem, a za tiste, ki jo pripravljajo z ljubeznijo in razumevanjem, je prava umetnost.
Klasična paelja je simbol druženja, sproščenih nedelj in skupnega obeda – pripravlja se počasi, zbrano in z veliko spoštovanja do sestavin.
Bistvo paelje je riž, ki med kuhanjem vpije bogate okuse jušne osnove, morskih sadežev ali mesa, zelenjave, paradižnika in začimb. Za paeljo je značilno, da se kuha v široki, plitvi ponvi, pogosto na odprtem ognju.
V nasprotju z rižoto se riž med kuhanjem paelje ne meša. To omogoča nastanek značilne spodnje skorjice, imenovane 'socarrat', ki velja za enega najbolj cenjenih delov jedi.
Obstaja veliko regionalnih različic paelje: s piščancem in zajcem, izključno z zelenjavo, morskimi sadeži ali kombinacijo vsega. Prava čarovnija paelje se skriva v ravnotežju okusov, pravilni pripravi osnovnih sestavin in potrpežljivosti.
Paelja (paella) je znamenita španska jed. Ta je veganska - brez mesa in morskih sadežev, vendar polna sončnih zelenjavnih okusov.
Veganska paelja s sušenim paradižnikom in oljkami
Na kaj moramo biti pozorni pri pripravi domače paelje
Ponev za paeljo naj bo široka, plitva in z ravnim dnom, da se riž kuha v enakomerni tanki plasti. Če nimamo posebne ponve, bo povsem primerna tudi navadna, a dovolj velika ponev.
Riž je srce jedi. V Španiji za paeljo uporabljajo sorte bomba ali calasparra – to sta kratkozrnati vrsti riža, ki zdržita dolgo kuhanje in odlično vpijata tekočino. Če teh vrst ne najdemo, lahko posežemo po srednjezrnatem rižu ali rižu, označenem kot 'za paeljo'.
Jušna osnova je ključna za končni okus. Prava paelja nikoli ne temelji le na vodi. Domačo osnovo lahko pripravimo iz glav in oklepov kozic ter tekočine, v kateri smo kuhali školjke. Ta bo dala jedi globino in pravo morsko noto.
Morski sadeži naj bodo čim bolj sveži. Če nimamo možnosti kupiti svežih, lahko uporabimo tudi zamrznjene, pomembno pa je, da jih pravilno odtalimo in osušimo.
Paradižnik dodamo v zmernih količinah – najbolje zrel svež paradižnik ali konzerviran paradižnik v koščkih. Pretiravanje s paradižnikom lahko preglasi druge okuse.
Riža ne mešamo. To je osnovno pravilo dobre paelje. Mešanje bi sprostilo škrob in ustvarilo kremasto teksturo, kot pri rižoti, kar ni zaželeno. Le tako bo riž ohranil svojo strukturo, na dnu pa se bo razvila zlata, rahlo hrustljava skorjica – socarrat.
Za značilno aromo in barvo dodamo ščepec žafrana – draga začimba, ki pa je za pristno paeljo skoraj nepogrešljiva. Za dodaten pridih dimljenosti lahko ob koncu kuhanja jed začinimo še z malo dimljene morske soli.
Po želji lahko dodamo špansko pikantno klobasico chorizo, čeprav ta ni tradicionalna sestavina morske paelje. A za mnoge je njen dimljen okus dobrodošel dodatek, ki jedi doda globino in karakter.
Na koncu paelje ne postrežemo vroče, temveč toplo. Nekaj minut počitka pred postrežbo omogoči, da se okusi povežejo, hkrati pa jed ohrani teksturo.
Naj vas vodi okus, ne pravila
Vsaka regija v Španiji, vsaka družina in skoraj vsak kuhar ima svojo različico "najboljše paelje". In prav v tem je njen čar – paelja je sila prilagodljiva jed, odprta za interpretacijo, a hkrati zasnovana na nekaj temeljnih pravilih, ki poskrbijo za uspeh.
Z nekaj vaje, pravimi sestavinami in potrpežljivostjo lahko tudi doma pripravimo paeljo, ki bo navdušila in združila vse okrog mize. In kot Španci pravijo: najboljša paelja ni tista, ki se najbolj sveti, temveč tista, ki diši po domu.
Rižota po špansko. Tokrat v spomladansko zelenih odtenkih svežega boba in graha, kopra, mete in peteršilja.
Pomladanska piščančja paelja
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
