Slovenija se rada pohvali z »zelenim srcem« in narava je velik del naše kulturne identitete. Misel na naše gozdove, polja in morje je verjetno edina, ob kateri se vsi počutimo enako Slovenci in se nam milo stori od ponosa. To smo mi, to je naše.

Je tudi vam neprijetno, kadar se zabliska in takoj zatem že trešči kot tristo hudičev? Marsikomu se zdi, da je tudi treskov in bliskov med čedalje močnejšimi nevihtami več, a se je izkazalo, da ni čisto tako.

Ob vključitvi v Program usposabljanja mladih odraslih (PUM) je bil Gregor Vajs shiran, izgubljen in tako travmatiziran, da je več mesecev komaj spravil iz sebe kakšen stavek – danes je v programu zaposlen kot mentor, ki pomaga drugim poškodovanim, a nezlomljivim mladim ljudem.

V romanu Okus po moškem ženska umori svojega ljubimca, ga razreže z električno žago, ker ga je tako preprosteje spraviti v vrečke, potem pa žago očisti in odnese v trgovino, kjer jo brez razpravljanja zamenjajo za gospodinjski strojček. V Ameriki seveda. Niti ne vprašajo, zakaj si zadevo prinesel nazaj. Pri nas je precej drugače, v trgovini te s spornim blagom pošiljajo k proizvajalcu, če je le mogoče, ampak kaj če sploh ne veš, kdo je zadevo naredil?

»Niko je državni prvak!« je trener Janez Ječnik - Jay v kratkem sporočilu napisal Nikolajevi mami. Ta je odgovorila z: »A je to res!?« Tudi Nikolajev ati je bil presenečen: »Kaj!? A si ziher?«

O goljufijah, povezanih s tako imenovanim čiščenjem črne magije, smo v medijih pogosto pisali. A še nikoli niso prestrašenega človeka oškodovali za tako veliko vsoto kot v zadnji tovrstni zgodbi. Vanjo je vpleten tudi znan obraz slovenske vedeževalske scene, vedeževalec Blaž. Gospa iz Štajerske je njega in njegovo sodelavko najela, da bi jo rešila urokov, ki naj bi viseli nad njo. Sodelavka je nato naivno gospo očiščevala črne magije vse do zneska 175.000 evrov in ji odnesla še za 50.000 evrov nakita, ki naj bi ga bilo prav tako treba očistiti. Čistega ali ukletega, vrnila ga ni.

S tragično smrtjo mamice treh otrok se je začela umazana, zapletena in žalostna zgodba, ki pove marsikaj o družbi, v kateri živimo.

Evropska unija je na kritični točki, toda Marta Kos se ne boji zgodovinskih nalog, ki jih mora opraviti kot komisarka za širitev – nasprotno, o svoji službi govori kot o najboljši na svetu.

Poleg lokalnih neviht z močnimi sunki vetra, ki je odkrival tudi strehe, so nas v tem poletju vznemirjali vremenski pojavi ob in na Jadranskem morju tako v hrvaški Istri kot v Dalmaciji. Opazili so več tromb nad morjem, pa tudi nove ali doslej redke vremenske pojave, denimo nevaren nevihtni pojav sunkovitega navzdol usmerjenega curka hladnega zraka.

Preživel je težko prometno nesrečo. Ni bil kriv. Sedel je na sovoznikovem sedežu. Hudo jo je skupil. Življenje se je kot avto v nesreči obrnilo na glavo.

Alenka je ženska, ki ne neha presegati mejnikov.

Nimajo vsi doma klime. In ne hodijo vsi na počitnice trikrat v poletju. V tej draginji mnogi niti enkrat več ne. V mestih, kot je Ljubljana, je tako za številne ljudi bazen edina možnost, da se ohladijo med vročinskimi valovi in vsaj malo užijejo poletje. A kaj ko so ljubljanski bazeni dragi kot žafran. Tudi do trikrat dražji kot drugje po Sloveniji. S tem pa za mnoge nedosegljivo razkošje.

Številne spletne komentarje, kjer ljudje izražajo gnus in grozo, spremljajo fotografije podgane sredi mesta ali ob nabrežju reke. Ljubljančani in obiskovalci metropole se zgražajo nad »poplavo podgan«, ki naj bi zajela glavno mesto. Dejstvo je, da naj bi v mestih na enega človeka prebivala tudi ena podgana, njihovo število pa še narašča.

Odpravili smo se na Črni Vrh nad Idrijo, enega od štirih krajev, kjer je Petrol »za kazen«, ker se ne strinja z državno politiko omejevanja cen bencina, 23. junija zaprl edino črpalko v kraju. Petnajstega julija, le nekaj ur po našem obisku, so objavili, da bodo vse štiri črpalke spet odprli. Reportažo klub temu objavljamo. Ker je prav, da se zelo jasno pokaže, kaj igračkanje z usodo ljudi pomeni zanje in kaj vse take igre moči potegnejo za seboj.

Ko je predsednica sodnega senata okrožnega sodišča v Mariboru prebrala oprostilno sodbo, se je Irena Tihec, obtožena, da je pred tremi leti ubila svojega moža, povsem zlomila. Meseci negotovosti, mrcvarjenja in razgaljanja intime pred javnostjo, leta nasilja, strahu in umiranja idealov, negotova prihodnost življenja s strašnimi posledicami – a vendarle življenja! – vsa v srcu, živcih, sklepih, mišicah in možganih nakopičena napetost se je sprostila v enem samem mogočnem sunku energije, ki je skoraj zlomil izčrpano telo. Pred očmi vseh v dvorani, pred objektivi fotografov in kamer, pred očmi celotne Slovenije, se je s solzami obliti obraz Irene Tihec zakrčil od napora ob olajšanju, ki ga je še komaj prenesla.

In je spet tu, še en škandal s športnim trenerjem, ki naj bi bil – nič še ni dokazano, osumljeni vse zanika – do svojih varovank nasilen, fizično, verbalno, psihološko in celo spolno.

Če ste kdaj brali romane Grahama Greena, vas tole ne bo presenetilo: hoteli niso nujno samo hoteli, že od nekdaj so bili – in so verjetno še – tudi prizorišča, kjer so svoje delo opravljali vohuni.