revija Jana

Sem že nekaj mesecev pred tem taksiste, ki so prihodu Uberja večinoma divje nasprotovali, spraševala, kaj mislijo o tem. In mi je eden rekel, komaj čakam! Navdušeno je pripovedoval o obljubljeni promocijski denarni nagradi za število prepeljanih potnikov, z večjim številom potnikov je rasla tudi nagrada.

Tehnologija

Sedli smo v leteči taksi in se spraševali, kaj prinaša prihodnost

Nekaj mesecev pozneje sem zelo dolgo čakala na taksi svojega običajnega taksi podjetja in je voznik, ko je prispel, razložil: »Malo nas je, vse voznike nam je pobral Uber.« In še bolj potem sem se enkrat peljala s taksistom, ki je bil pri Uberju, pa se je vrnil v taksi podjetje. Še vedno naročam taksi pri istem podjetju in nikoli ni več treba dolgo čakati.

##PAIDBREAK##

Uspešnost podjetja se običajno ocenjuje po finančnih podatkih, ampak za slovenski Uber ni javnih finančnih podatkov o poslovanju, saj v Sloveniji ne posluje kot klasičen taksi prevoznik – ne zaposluje voznikov, nima voznega parka in ne izdaja računov za prevoz kot taksi podjetje, uradno je zgolj »tehnološki partner licenciranih lokalnih taksistov«.

Denar za vožnjo dobi taksist, Uber pa si vzame le provizijo, je torej le posrednik, digitalna platforma, nekakšen Airbnb za taksije. Ameriško podjetje v Evropi običajno posluje preko podjetja na Nizozemskem ali Irskem. Kljub pomanjkanju konkretnih podatkov pa lahko rečemo tole: Slovenija za Uber ni velik biznis, kvečjemu testni trg in dolgotrajna naložba. Pri nas si ni ustvaril novega trga, samo del že obstoječega je preusmeril k sebi.

Odprta vrata in nova pravila

 Za vstop na slovenski trg maja 2025 si je Uber prizadeval kar štiri leta. Ko so ga druge države zaradi številnih pritožb in nepravilnosti že metale ven, smo mu mi začeli odpirati vrata. Najbolj so ameriški platformi nasprotovali taksisti, ki so se bali dumpinških cen in uničenja obstoječih taksi podjetij. Zelo vnet podpornik Uberja je bil Jernej Vrtovec iz NSi, poučil nas je, da se vendar ne smemo bati konkurence, »moramo biti veseli, da pride več ponudnikov tovrstnih storitev, ki omogočijo boljše, kakovostnejše in tudi cenejše prevoze ...«

Leta 2021 je nato Janševa vlada z zakonodajnimi spremembami odprla vrata platformnim ponudnikom prevozov – samo da je ta vlada odšla, naslednja pa jih je s spremenjenimi pravili priprla. Ponovno so popravili zakon o prevozu v cestnem prometu in Uber sicer spustili na slovenske (oziroma ljubljanske) ceste, a pod strožjimi pogoji: zanj smejo voziti samo taksisti z licenco in uporaba taksimetra je obvezna. Janša je torej odprl vrata, a pravila igre je postavil Golob. Uber po slovensko je dejansko platforma za licencirane taksiste. Ti v primerjavi z Uberjevimi vozniki v drugih državah zaslužijo precej slabše. Naša ureditev ni nič izjemnega, več držav je že vztrajalo pri licencah in taksimetrih.

Slabša izkušnja kot v tujini

Uber in Slovenci? Ob prihodu se je Uber hvalil, da ima njihovo aplikacijo že 150.000 Slovencev. Mnogi so jo uporabljali že na potovanjih v tujini. Po skoraj letu dni delovanja le v Ljubljani in okolici je Uber v začetku aprila prišel tudi v Maribor. Po vsem tem bi se dalo soditi, da se je med Slovenci prijel, a po drugi strani je na družbenih omrežjih ogromno komentarjev, ki se nad platformo pritožujejo. Veliko se jih konča z odločnim »nikoli več«!

Dve pritožbi sta zelo pogosti, prva je ta, da se končna cena zelo razlikuje od prvotne ocene – ta je sicer okvirna, a če je na koncu znesek dva- ali trikrat večji, ljudi to spravlja v precej slabo voljo – druga je ta, da se voznik, ki je potrdil vožnjo, potem ne pojavi. Na spletu se je nekdo pritožil, da so mu obetali ceno od tri do pet evrov, na koncu so mu jih odtrgali trinajst. Pritrdil mu je še en uporabnik, ki je mislil, da ga bo vožnja stala med dva in tri evre, kot je pisalo ob potrditvi, in tudi on plačal skoraj trinajst evrov. Ker računajo po taksimetru, so cene pač primerljive s cenami v taksi podjetjih. In podobnih zgodb je še veliko.

Nikoli več!

 Bridko zgodbo mi je pravil kolega, ki je imel z Uberjem v tujini odlične izkušnje, pri nas ga je pa preskusil samo enkrat in nikoli več, ker takrat, ko je poskušal iz Kamnika priti na letališče, prevoza ni dobil. Veliko je pritožb nad tem, da je težko dobiti prevoz za krajše razdalje, ker se to voznikom preprosto ne splača, veliko pa je tudi zgodb o tem, kako je voznik vožnjo sicer potrdil, potem pa ni prišel. Potem voznik in stranka čakata, kateri bo prvi odpovedal vožnjo – voznik zato, ker si ne more prevečkrat privoščiti odpovedi vožnje, če pa jo prekliče stranka, voznik (včasih) dobi majhno odškodnino. Stranki pa odpoved vožnje tudi nekaj malega zaračunajo.

Pod črto, po letu dni slovenskega Uberja prav nič ne kaže, da so taksi podjetja na poti proti izhodnim vratom. Taksi podjetja pravijo, da se ne bojijo za svojo prihodnost, ker imajo dovolj zvestih strank, po drugi strani pa je Uber znan po potrpežljivosti in pripravljen več let delati z izgubo, dokler se številke ne začnejo obračati v njihov prid. In še ena možnost, s prihodom nove vlade se lahko zakon o prevozu v cestnem prometu ponovno spremeni.

Prepovedan na Madžarskem, iz Španije odšel

Ponekod se je Uber prilagodil, od drugod je raje odšel, na primer leta 2014 iz Španije, 2015 iz Bolgarije, 2016 je bil prepovedan na Madžarskem, 2017 se je sam umaknil iz Danske. V Grčiji, Nemčiji, na Japonskem deluje po podobnih pravilih kot pri nas. V Veliki Britaniji je legalen, a se ves čas zapleta v pravne bitke, tako mu je London že večkrat odvzel licenco in mu jo potem vrnil. V ZDA je Uber legalen, a ne v vseh zveznih državah in mestih enako, v nekaterih večjih mestih je hudo omejen.

revija Jana