
Slovenija / stran 2

Vrt brez toče že dve desetletji, razlog naj bi bil orgonski top
Že pred desetletjem in pol smo v Jani pisali o Meti Kumer, ki je danes upokojenka in jo je že dolgo nazaj s svojim izumom orgonske naprave navdušil avstrijski znanstvenik dr. Wilhelm Reich. Po sledeh tega članka nas je v času podnebnih sprememb in številnih ekstremnih vremenskih pojavov, pogosto z debelo točo, zanimalo, ali njen orgonski top, ki ga je pred 20 leti postavila na svojem vrtu v občini Medvode, še vedno deluje. Povedala nam je, da odkar stoji ob njeni hiši, na njenem vrtu in v širši okolici ni klestila debelejša toča, ki bi povzročila škodo! V bolj harmoničnem okolju se tudi sama počuti odlično in v zrelih letih prekipeva od zdravja, vrt pa je bujnejši, pravi.

Zasavska srhljivka: tri vedra stonog na dan!
Ponoči pridejo ... Kaj narediti, ko hrusta pod nogami in po fasadi gomazijo metrske zaplate stonog?

Tako morate ravnati, če vas ugrizne strupena kača
Nedavna smrt osemdesetletne ženske iz Gorenjske zaradi ugriza kače je prva v zadnjih 60 letih. Gospo, o kateri domačini vedo povedati, da se s sprehodov nikoli ni vrnila brez šopka, je modras ugriznil v roko. Zanjo so bila usodna leta, verjetno pa tudi to, da je po ugrizu sama prišla domov. Po ugrizu strupenjače, pri nas so nevarne tri vrste, se ne premikajte, kačo fotografirajte in takoj pokličite reševalce!

Meteorolog Blaž Šter o tem, kako poteka dan dežurnega meteorologa
Letošnje poletje smo začeli z ekstremno vročino in začetkom suše. Tudi nadaljevanje bo podobno. O tem, kaj nas čaka in kako to meteorologi vedo, smo govorili z znanim obrazom vremenske napovedi, Blažem Šterom.


Danilo Türk: Vsaka usmeritev, ki pride iz Washingtona, pač ni Sveto pismo
V času, ko svet v veliki meri usmerjajo demagogi, ki širijo sovraštvo in rožljajo z orožjem, je nujno prisluhniti ljudem, ki zmorejo s svojo človečnostjo in znanjem razkrinkati demagogijo ter pomiriti strasti.

Moja občina, moji zakoni: kako slovenski župani pozabljajo na skupnost
Verjetno ni Slovenke in Slovenca, ki v svoji domači občini ne bi v zadnjih letih slišal za govorice o takšnih in drugačnih rabotah pod mizo, klientelizmu ali preprosto nesposobnosti.

Urška Vučak Markež: Greš in jadraš med čermi
Rada imam smejavčke in Urška Vučak Markež je smejavka par excellence. Razsvetli prostor. Celo na sončen dan in na odprtem. In poleg tega ima čudovite rjave oči, ste opazili? Take fine, tople. Bom morala spet govoriti o stvareh, o katerih sem že tisočkrat govorila, vpraša. Ne, se bom zelo potrudila, da ne. Tole je Urška Vučak Markež, ženska, ki jadra med čermi.

Kako varne so kopalne vode v Sloveniji?
Začetek meseca je označil uradni začetek kopalne sezone, a nacionalni laboratoriji so začeli delati že prej. Kakovost vode bodo preverjali vsakih 14 dni, preostale previdnostne ukrepe – beri: zdravo pamet – pa moramo podvzeti sami. Kopanje kar v vsaki luži ni varno, ponekod pa ni primerno niti na uradnih kopališčih.

Spopadi za vire preživetja: na vsakih pet let se število vojn za vodo poveča za 70 odstotkov
Ljudje so se od nekdaj spopadali za vodne vire, a še nikoli v tolikšnem obsegu kot sedaj, ko je planet dodobra onesnažen, voda pa dragocenejša kot kadarkoli.

Britof za umret: dvakrat nagrajeni kraj počitka v Ankaranu
V komični drami Matevža Luzarja Srečen za umret (2013), v kateri sicer nihče ne umre, če se prav spomnim, je čisto na začetku prizor, v katerem si glavni junak izbira grob in mu prodajalec pravi, poglejte kako lep razgled na Kamniške ima tale! Tako nekako. In je seveda res, da je onim spodaj vseeno za razgled, ampak grobove kupujejo – no, najemajo – živi, zanje sta pa lepota okolice in razgled pomembna. Zakaj pa mislite, da si skuša toliko meščanov dobiti grobek na kakšnem zeleno zasanjanem vaškem pokopališču vrh hriba? In smo šli eno tako pogledat – marca letos je namreč Ankaran dobil prav to, kar vsi iščejo: pokopališče z razgledom.

Se spomnite bikca, ki ga je med poplavami zasul plaz? Tako se ima danes
Ste kdaj brali tisto čudovito, duhovito pravljico Zgodba o Ferdinandu? Leta 1936 jo je napisal Američan, a dogaja se v Španiji in pripoveduje o bikcu Ferdinandu, ki je veliko raje sedel v senci pod plutovcem in vohal rožice, kot da bi se bojeval na bikoborbah. Tisto leto so prodali več izvodov Zgodbe o Ferdinandu kot pa romana V vrtincu. Risanka, ki so jo dve leti po knjigi posneli pri Disneyju, je dobila oskarja. Ampak mi bi vam radi povedali zgodbo o slovenskem bikcu, ki bržkone nikoli ne bo dobil oskarja, bo pamorda z nemalo sreče končno dobil hlev. Njegova dramatična zgodba je še veliko bolj filmska od Ferdinandove.

Tabori v naravi: ideje za počitnice brez telefonov
Otroci vse več časa preživijo za ekrani, a počitniški tabori v naravi jim ponujajo priložnost za igro, druženje in stik s sabo – brez telefonov. Izvolite nekaj idej ...

Britof za umret
Obiskovalci imajo prelep razgled na morje na eni strani in na borovce na drugi. Pokopališče je tudi nagrajeni arhitekturni biser.

Zasavski dijaki pomagajo ranljivim in gradijo srčno družbo
Če bi verjeli, da lahko na tem svetu nekaj spremenite, bi stali križem rok? Na Gimnaziji in ekonomski srednji šoli Trbovlje je učiteljica Špela Režun zanetila iskro, ki premika meje in prinaša vero v boljši jutri.

Rezultati kakovosti kopalnih voda v Sloveniji
Kopanje kar v vsaki luži ni varno, ponekod pa ni primerno niti na uradnih kopališčih.

Kdo je skrivnostni slikar, ki zidove in fasade po Sloveniji spreminja v zgodbe?
Žiga Hriberšek ni običajen akademski slikar. A saj umetnosti ne moremo tlačiti v kalup in tudi mladi umetnik je že davno prestopil okvire »elitne« umetnosti in jo približal ljudem.

Zvesti varuhi Maribora: stoletje zgodb o labodih
Labodi so značilnost Maribora že skoraj sto let, vse od leta 1928, ko so sem naselili prvi labodji par.

Prometna nesreča mu je vzela očeta, sestro in zdravje, danes navdihuje kot vrhunski športnik
24-letni Jernej Slivnik, je vrhunski športnik, ki mu volje in duha niso zlomile še tako hude življenjske preizkušnje. V prometni nesreči pred skoraj dvema desetletjema je izgubil očeta in sestro, sam pa pristal na invalidskem vozičku.

Ste vedeli za to skrito pomoč psihiatrične klinike v Ljubljani?
Enoti za krizne intervencije (EKI), oddelek odprtega tipa, ki deluje v okviru Univerzitetne psihiatrične klinike v Ljubljani, pacienti pogosto pravijo kar skrita pomoč. Malo ljudi ve, da obstaja. O njih smo našli zgolj en članek, a njihovo delo in pomoč sta za tiste, ki se znajdejo v hudi čustveni stiski zaradi nenadnih stresnih okoliščin, ki jih sami ne morejo premostiti, premišljajo o samomoru ali so ga celo poskusili narediti, neprecenljiva! Zanje skrbi tim strokovnjakov, ki človeka vidijo in jim je zanj res mar. Pomagajo mu najti v sebi vire moči za načrtovanje nadaljnjega življenja in spremembe.