Jaka Koren

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Jana za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

91 let je dopolnil, a to je zanj samo številka, ki označuje etapo njegovega življenja, ki ga živi tako, da čim večkrat počne, kar ga navdaja z veseljem. In to je glavni nauk živahnega pogovora z Milanom Pavliho.

Življenje v vsej polnosti mu omogočajo njegove štiri formule ljubezni: ljubezen do žene in družine (ima dva sinova, dve vnukinji in dva vnuka, junija pričakuje pravnučko), ljubezen do poklica, tretja in četrta pa so glasba in gore. »Bistvo je, da te ljubezni še vedno trajajo. Nobene spremembe ni od takrat pa do danes – z ženo se veseliva vsakega obiska; kadar grem v hribe, je veselje enako. Gore so posebna ljubezen, glasba takisto,« pravi vneti klarinetist Godbe ljubljanskih veteranov (bil je glavni pobudnik za njeno ustanovitev), znotraj katere je ustanovil še sekcijo kvarteta klarinetov, potem ko je s prijatelji ob zlati poroki ženi zaigral Moon river na domači trati.

Bil je godec v različnih folklornih skupinah (Marolt, Emona, Cof), z njimi je prepotoval svet, ljubezen do glasbe se oklepa njegovega srca. »A glasba se vedno prepleta z druženjem. Kako blagodejno je, kadar kakšnega vdovca po ženini smrti pridobimo nazaj. Ko se vrne, znova zaživi in izkaže se, da smo imeli prav, da ga nismo pustili pri miru. To se ne dogaja povsod. Zato se temu gladko lahko reče druga kariera. Skrivnost je v žaru in povezanosti.«

A vi pa še v savno?! 

Goreče govori o starizmu in je nanj dobesedno alergičen. Rad navede prijatelja Vida Pečjaka, ki je dejal, da obstaja samo ena značilnost generacije – individualne razlike. »Nekdo je počasen že pri 40, drug pa še pri 94 letih dirigira najzahtevnejšo literaturo!«

Starizem je v Sloveniji hud problem, je prepričan. Tako je eden njihovih dirigentov (veteranske) glasbenike obravnaval kot otroke. »Pa to nismo! Četudi je bil od nas le pet let mlajši, se ga starost ne tiče. Starost se po uradni definiciji začne pri 65. letu, vendar gerontologi ugotavljajo čudne stvari – s pregledi vam starost določijo znanstveno: kakšna je vaša genetska zasnova in koliko vaše telo pravi, da ste stari. Prihaja do strašanskih razlik med posamezniki. Naš EMŠO torej o naši starosti pove najmanj.«
Pred kratkim je v savni doživel starizem, ko ga je nekdo zagledal in vprašal: A vi pa še v savno?! »Sem mu začel malo predavati, pa je kar (u)šel,« se gromko zasmeje. Pedagog pač – do konca. Kot pravi, se poklic nikoli ne upokoji, ostane za vse življenje.

Z ženo Nušo rada spremljata televizijske kvize in Milan zameri voditeljema enega bolj gledanih kvizov, da vsakokrat iz tekmovalcev prav želita izvleči »priznanje«, da so upokojenci. »Kot bi bil to najvišji dosežek civilizacije, je pa samo ekonomska kategorija, nič drugega.«

Jaka Koren

O spolnosti in intimnosti

 »Starejši po mnenju večine sodijo tja, kjer so – v svoj štuk, v svojo luknjo. Starejši naj bodo oblečeni, kot se spodobi, v temnejše odtenke; starejši, kako grozljivo, si še upajo seksati. To je diskriminacija na veliko potenco! Ko sem v  programskem svetu festivala za tretje življenjsko obdobje kot naslednjo temo predlagal intimnost, je takratni podpredsednik dejal: 'Pavliha bi želel, da na festivalu govorimo o spolnosti.' Kakšna sveta preproščina! Intimnost je ja pravica, in ta je uzakonjena, celo v slovenskih zaporih, v domovih za starejše pa je zaradi ureditve nemogoča!«

Prepričan je, da bi se morali veliko več pogovarjati ne samo o ekonomiki (pokojnine), temveč o tem, kar dela življenje radostno. »Radostno življenje ni samo višina penzije, je še kaj zraven!«

Že beseda starostnik ti uniči dostojanstvo, daje vedeti, da si na dnu, pravi. »Dajte nas poslušat, kaj želimo biti. Ljudje se že z vsem strinjajo, samo da jih nekdo ogovori, ne zanima jih pa način. Proti starizmu se je mogoče upirati samo z aktivno starostjo. Da se veseliš naslednjega dne, da ne razmišljaš, češ, jutri me morda ne bo; da se veseliš svojih radosti – v mojem primeru hribov, kolesarjenja, koncertov, vaj, visokogorja. Vse to pomeni zoperstavljanje obžalovanju. Starost naj ne bo usodna, temveč je lahko izziv.«

Zgrešena miselnost

Vsa obdobja v življenju so enakopravna in enakovredna, in kdor ne živi še tretjega življenjskega obdobja, marsičesa ni doživel – recimo zapustil svojih izkušenj mlajšim generacijam. »Pri nas zagrešijo največjo škodo podjetja z zgodnjim upokojevanjem.« Da je takšna miselnost na Slovenskem zgrešena, komentira kot strokovnjak, saj je na zavodu za zaposlovanje vodil projekt javnih del. »V okviru teh so mnogi prvič opravljali delo, v katerem so uživali. Iz drugih poklicev so prišli v socialno dejavnost (po predhodnem usposabljanju). Jugoslovani smo bili zelo mahnjeni na diplome, preveč smo jih poudarjali ter pozabili na eros in etos. V socialni dejavnosti, medicini na primer, pa je prav to predpogoj za dobro delo. Če dobiš takšnega človeka, ga lahko usposobiš za karkoli, ker je volje dovolj. Nisem nasprotnik diplom, a osnovni kriterij ne bi smel biti papir.«

Je pa osnovni kriterij lepega življenja ljubezen do vsega. »Kar te veseli, te osmišlja.« Ko zapade sneg, se veseli kidanja, ko pride pomlad, pa »štihanja«. Preprosto, brezplačno in učinkovito.

V gorah ni starizma

Na njegovi nočni omarici je vedno knjiga Kjer tišina šepeta (France Avčin). Ta božanski naslov pove vse. Milan je nabral 55 vzponov na Triglav, prvič je bil tam pri 13. in bil začaran. Visokogorje v njen vzbuja draž, tudi danes ni zadovoljen samo s hribi. Želi si še kdaj na 2.000 metrov, a za zdaj ne more zaradi treh zlomov gležnja pred dvema letoma, ko ga je na kolesu z vrati avtomobila zbila voznica, ki je pred sodno palačo napačno parkirala. Še kolesari? Kako ne bi, ko ima za sabo tudi enajst kolesarskih maratonov Franja.

Jaka Koren

Kitajska spremljevalka

Ko je bil leta 2012 na Kitajskem s folklorno skupino, so mu organizatorji, potem ko so ugotovili, da je najstarejši v skupini, dodelili spremljevalko. Spremljevalka mu je povsod pomagala, tudi tam, kjer tega ne bi pričakoval. »Kitajci so od hudirja! Ob koncu festivala smo šli na Kitajski zid in tam sem želel kupiti krožnik za na domačo steno. A tik preden sem ga vzel, mi ga je izmaknil kolega violinist. Moja spremljevalka je takoj stopila k njemu, rekoč: Ta ne bo vaš, ampak Milanov. Kako pa to? Odgovorila mu je: ker je starejši. Potem sem kolegu dejal, saj ga boš lahko prišel k meni gledat, kadar boš hotel!« Tega spoštljivega odnosa do starejših ne more pozabiti.  

Vse njegove službe

Bil je tudi ministrant, še pred vstopom v prvi razred je začel. Kar pa je še zanimivejše, ta njegova »služba« je bila plačana. Plačo je v celoti predal mami. Druga služba je bila eno najbolj podcenjenih kmečkih opravil: odpravljanje plevela. Prijateljeva sestra je zbrala vse fantaline z ulice in potem so se iz Šiške vsako jutro s tramvajem vozili na drug konec Ljubljane ter na neskončno dolgih njivah Kmetijske zadruge Vič odstranjevali plevel, dokler niso ob treh popoldne odšli domov. Kot pionirček, član šišenske mladinske godbe, je sodeloval tudi v delovni akciji pri graditvi avtoceste v Novem Beogradu.

Otroci so opravljali lažja dela, kot je prinašanje vode, popoldne pa so jih s tovornjaki prevažali na koncerte v različne kraje oziroma na delovišča. Po enoletnem usposabljanju je bil kot gimnazijec tudi železničar – vozovni preglednik, vmes je imel še inštruktorsko kariero – pri slovenščini, angleščini, latinščini in matematiki je pomagal sinovom in hčeram šišenskih obrtnikov. Plačali so mu v naturalijah: meso in mesni izdelki, kruh, krojenje in šivanje. Nad tovrstnim plačilom ni bil preveč navdušen. Bil je še voznik samokolnice pa razkladalec premoga, gozdarski delavec, vodnik v koloniji in učitelj plavanja, traktorist med študijsko prakso na Danskem, teleprinterist, učitelj glasbe in planinski vodnik.  

revija Jana