Neva Železnik

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Ko sta se zakonca Tilka in Janez Cimerman iz Ljubljane pred dvema letoma odločila za selitev v dom starejših, so nekateri njuni prijatelji, znanci in sosedje le nejeverno zmajevali z glavo. Večina jih je menila, da bo to konec njune samostojnosti. Pa ni bilo tako. »Ko sva prišla v dom starejših, se nama je odprlo novo poglavje življenja,« sta rekla, ko sem ju obiskala v njuni svetli sobi v Domu starejših občanov Grosuplje.

Odnosi

Zgodba zakoncev Ažman: Skupaj sva šla v tujino, skupaj bova šla v nebesa!

Soba je super, le omar je premalo. Samo dve, je edina kritika, ki jo imata za novo bivališče zakonca, ki sta se spoznala leta 1959 in se poročila dve leti pozneje. Civilna poroka je bila na Magistratu v Ljubljani, cerkvena pa na Sveti gori nad Novo Gorico, saj je Tilka, po dekliško Furlan, iz vasi Brje, Primorka.  26. avgusta pred petimi leti sta tako praznovala že 60. obletnico poroke, ki ji pravimo diamantna.

##PAIDBREAK##

Janezu, ki je letnik 1934, in Tilki, ki je dve leti mlajša, se je leta 1964 rodil sin Marko in dve leti za njim še hčerka Maja. Živeli so v hiši Janezovih staršev, ki sta jo mlada zakonca pošteno obnovila in predelala. »V veliko veselje nama je bil vrt z visokimi gredami in sadnim drevjem,« povesta in dodata, da sta se zavedala, da ne moreta več samostojno skrbeti za vrt in sadovnjak, ker se oba težko sklanjata. To je bil tudi eden od razlogov, da sta se odločila za odhod v dom starejših. »Pa zavedala sva se, da ne bova mlajša.«

Oba otroka zakoncev Cimerman imata visoko izobrazbo. »Na to sva zelo ponosna, pa tudi na vseh najinih osem vnukov, ki so vsi končali nižjo glasbeno šolo. Vsi skupaj so krasen manjši orkester.« Poleg tega so vsi lepo vzgojeni, vljudni, prijazni, radoživi, radovedni, dobri itd.» Z veseljem sta jih občasno pazila in se veselila vseh njihovih domislic. »Oni pa naju zdaj redno obiskujejo.« Imata tudi že štiri pravnuke.

Z Zapeljivcem naokoli

 Delo z zemljo seveda pogrešata, na srečo pa imata pred domom starejših lep park in oba ga s hojco vsak dan večkrat prehodita. Včasih gresta celo čez cesto do reke Grosupeljščice. Pa tudi sicer sta mobilna. »Vsako nedeljo greva k maši, ki jih vodi popularni župnik Martin Golob. Včasih jo mahneva tudi na tržnico ali v lekarno. To ni težko. Pokličeva brezplačnega grosupeljskega Zapeljivca, ki je na voljo težko gibljivim.« Povesta še, da sta še v poznih letih pela v različnih pevskih zborih, predvsem lokalnih in cerkvenih. Janez je bil tudi čebelar, Tilka pa se je dolga leta ukvarjala z lutkarstvom. Zelo rada sta tudi potovala in šla na prav vse izlete, ki so jih organizirali bodisi upokojenci, invalidi  ali kdo drug.

»Ko smo dobili upokojenci na voljo brezplačni javni prevoz, sva z avtobusom ali vlakom obiskala Kočevje, Metliko, Maribor, Kranj, Bled, Bovec, Koper ...« Rada tudi plešeta. »Kjer je bil ples, sva šla vedno prva na plesišče,« se spominjata.  

Srečen človek

S svojim življenjem sta bila ves čas zadovoljna. Tudi s pokojnino sta. »Ker sva skromna in varčna, imava vedno nekaj denarja privarčevanega za hude čase,« priznata. Pa tudi sicer se ne pritožujeta, čeprav z zdravjem ni vse odlično, a kdo je pri njunih letih popolnoma zdrav, sta realna. »Mislim, da sem srečen človek. Največja sreča je, da srečaš pravo partnerico za življenje. In jaz sem jo,« pravi Janez.

To pa ne pomeni, da se nista kdaj pa kdaj tudi pošteno sprla, doda Tilka: »Toda nikoli, prav nikoli pa nisva sva šla spat sprta. Vedno sva spor prej razčistila.« To se jima zdi najboljši recept za dolgotrajno zvezo. Predpogoj pa sta seveda ljubezen in spoštovanje.

Lepe zgodbe

Povesta še, da je hrana v domu zelo okusna in raznolika in da je je dovolj. »Morava reči, da so vsi zaposleni zelo prijazni, ustrežljivi in lepo skrbijo za nas. Pa tudi dejavnosti je kar nekaj. Sva v bralni in telovadni ter tudi debatni skupini, kjer se lotevamo različnih življenjskih tem. Vsak večer gledava televizijska poročila in vse kvize. Tudi bereva še,« se pohvalita in pravita, da čez dan, če seveda utegneta, poslušata Radio Ognjišče. »Prej sva redno poslušala Val 202. Ker pa tam predvajajo v glavnem tujo glasbo, sva zamenjala postajo.«

Skupaj za dom sedaj plačujeta okoli 1.600 evrov. Res pa je, da zakonca Cimerman še sama skrbita zase. »Meni je všeč, da mi ni treba kuhati, prati in likati,« je iskrena Tilka. »Pa tudi zdravnika imava v domu starejših. Ko sva še živela doma, ga nisva imela tako blizu.« Pravita, da v domu starejših nista zaključila svoje poti, temveč sta tam našla miren pristan, kjer njuno novo življenje še naprej piše lepe zgodbe.

revija Jana