Igralec Valter Dragan ter režiserka in arhitekta Ana Gruden sta dokaz, da za ljubezen ni nikoli prepozno. Njuna koronska zgodba je navdihujoča ...

Električni mrk? Slovenci smo že večkrat dokazali, da znamo stopiti skupaj. Namesto strahu velja zaupati v preizkušeno solidarnost.

Knjiga, ki jo je po pripovedovanju naše velike humanitarke Anite Ogulin v zadnjih mesecih njenega življenja napisal Janin novinar Vasja Jager. Knjiga, ki jo je treba prebrati. Ker se vas bo dotaknila, ker vas bo spremenila. V nekaj zaporednih številkah bomo objavljali odlomke iz nje. Ker nismo vedeli ... Ker ne smemo pozabiti.

Ko je Eva Boštjančič pred časom postala članica sveta ljubljanske Drame, je bila njena nova vloga sporna, ker je bila žena finančnega ministra. Od aprila je bivša žena in o tem spregovori brez maske. Teh itak nikoli ni marala.

Če bi iskala eno samo besedo, da ga opišem, bi izbrala »džentelmen«. Ali kavalir, a še toliko več. Pozoren, nežen, občutljiv moški, ki ne skopari s pohvalami. Človek z izjemnim občutkom za sočloveka. V njem je ostalo nekaj, kar je v hitečem človeku izumrlo. Zelo jasen je v tem, kaj se njemu zdi prav in kaj narobe, in to tudi pove. Večinoma podarja komplimente, sem in tja pa kdo dobi tudi črno piko. Žensk ne pozabi pohvaliti ob vsaki priložnosti. Ko sva pila kavico, mi je odstopil svoj piškotek, čeprav ga ima tudi sam rad. Ko sva vstopala v Narodno galerijo, je kavalirsko odprl vrata in mi dal prednost, da sem vstopila prva. Zelo je hvaležen vsem, ki, kot reče, ga »ustvarjajo« za prihodnost. Ne pozabi jih poimenovati vedno znova in je pazljiv, da koga ne izpusti. »Vsi smo si enotni. Si pomagamo med sabo. Ne bi hvalil, ampak moram pohvaliti celotno ekipo Narodne galerije.« Jaka Blejc je fant, ki se je rodil z Downovim sindromom. Tretje leto že teče, odkar ob sredah prihaja na delo v Narodno galerijo v Ljubljani. Njegova navzočnost bogati zaposlene in obiskovalce ter širi obzorja kulture v najširšem pomenu besede.

Zmenjeni sva bili po njenih predavanjih na Biotehniški fakulteti, ampak tudi brez te informacije bi po prvem odgovoru rekla, da je Ana Kučan predavateljica. Pozorno namreč prisluhne vsakemu vprašanju, odgovarja pa sistematično, tako da malo daljši odgovori že spominjajo na predavanje. Ki pa je izjemno zanimivo in pritegne pozornost, zato ne dvomim, da študenti cenijo njeno strokovnost in predanost. Ana rada govori o stroki in delu, prijazno pa odgovori tudi na vprašanja o starših. Čeprav je kot strokovnjakinja cenjena in spoštovana, saj je z ekipo krajinskih arhitektov, ki jo vodi, sodelovala pri velikih projektih (pokopališče v Ankaranu, ureditev Lenta in Dravske kolesarske poti v Mariboru, Športni park Stožice, Nordijski center Planica, Švicarija v Tivoliju …), ob njenem priimku seveda še vedno zastrižemo z ušesi.

Po pretopli zimi bo tudi letošnja pomlad med toplejšimi. Klimatologinja prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj meni, da bo v Sloveniji najverjetneje tudi maj pretopel, že konec meseca pa nas lahko doleti prvi letošnji vročinski val. Dolgoročni meteorološki modeli kažejo na vroče poletje pod Alpami, tako julija kot avgusta bo manj padavin, kot je povprečje. Očitno se bo treba hitro pripraviti na vročino.

Naj bo dovolj, če zapišemo, da je imel težko mladost. Takšno, ki človeku v večini primerov pusti le enosmerno vozovnico za propad. Pa on? Redki in dragoceni so ljudje, ki zmorejo tolikšno zlo obrniti v tolikšno dobro. In tako je danes 38-letni mariborski socialni delavec Mišel Ristov z vzdevkom Amo Socialec postal eden izmed tistih, ki z največjo vnemo popravljajo krivice povampirjenega ekonomskega sistema. Prav on je bil tisti, ki je obnemoglemu Dušanu Grahovcu, enemu od sramotno izbrisanih, po dveh letih ugašanja v bolnišnici našel nov dom. Donedavna je največ delal s starostniki, v novi službi pa bo pomagal tistim, pred katerimi bi moralo biti še vse, pa je prevečkrat le še enosmerna vozovnica za propad: otrokom in najstnikom, kakršen je bil sam.

Marjan Ogorevc je prepričan, da lahko vsak premaga ovire. Njegova avtobiografija je iskrena zgodba o uporu, pogumu in moči svobode.

Krajinska arhitektka Ana Kučan o družini, delu in odzivih na znani priimek. Kakšne spomine nosi s seboj hčerka nekdanjega predsednika Slovenije?

Mitja Podkrajšek je mož z zgodbo. Poslednji Mohikanec, ki je zastavil življenje za narod in posameznika ter nikoli ne odreče pomoči ali šilca superjegra.

Jaka Blejc, fant z Downovim sindromom, s svojo toplino in nežnostjo bogati Narodno galerijo in spominja, da je kultura tudi v odnosih.

Ime Ana Kučan še vedno pritegne pozornost, a še bolj njeno delo, ki nosi pečat po vsej Sloveniji.

Med drugo vojno je Ljubljana skrivala otroke partizanov in ilegalcev. Obudimo spomin na mrežo pogumnih ljudi ...

Večina ljudi danes dela pod pritiskom in brez smisla. Predsednica sindikata Mladi Plus Mojca Žerak kliče k spremembam. Čas je, da obrnemo piramido na glavo.

Na pogorišču Tama v Mariboru živi sejem, kjer šteje častna beseda, stisk roke in spomin na čase pred brezdušnim spletom.

Resnične zgodbe iz zavodov razkrivajo, kako ljudje tam izgubljajo nadzor nad lastnim življenjem. Kaj se skriva za okni z rožicami?

V času blišča kiča in neoliberalnega izkoriščanja prvi maj postaja le še nostalgičen spomin na boj za dostojanstvo in pošteno delo.

Gotovo že veste, da bomo od 1. julija letos vsi zaposleni vsak mesec od vseh svojih prejemkov vplačevali en odstotek v blagajno za dolgotrajno oskrbo.

Letos mineva osemdeset let od konca druge svetovne vojne. Je kar težko dobiti ljudi, ki so to vojno živeli in preživeli, ampak mi smo ju našli. Fani Suhadolc ima sto dve leti, Milica Hiti jih je pred kratkim dopolnila sto. Obe sta bili partizanki.