Jure Klobučar

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Predstavniki vseh sedmih reprezentativnih sindikalnih central so z več kot 47.000 zbranimi podpisi (zgolj v treh dneh) povedali, da bodo interventnemu zakonu nasprotovali. Ker je škodljiv. Štirje glavni sindikalisti so vajeni akcije in nastavljanja obraza vsakovrstnemu blatu. Kaj je njihov greh? Upor.

Tiho ždeti na kavču in čakati, da kriza mine, zanje ni opcija.

Fantje, ne počnite tega, je na pragu interventnega zakona nadobudnega trojčka (NSi, Demokrati in Resni.ca) opozoril ugledni ekonomist dr. Mojmir Mrak. Ne točno s temi besedami, a jasno je povedal, da bomo v primeru sprejetja zakona čutili resne finančne posledice. Ker bomo, oprostite, v globokem dreku (s skoraj milijonsko luknjo v državni blagajni), ne bo nobenega posluha za debate o konkurenčnosti in produktivnosti. Vse živo je v tem zakonu in menda ni treba sprejeti vsega naenkrat, je še dodal Mrak. 

Politika

Obljube in pasti: kaj prinaša interventni zakon

V odsotnosti socialnega dialoga je edini logični korak uporniška akcija. In takoj je sledil – pričakovano – protiukrep. Bliskovito so poslanci NSi in SDS vložili nov predlog zakona, ki ga z lahkoto razumemo kot maščevanje sindikatom: predlagajo, da bi v zakonu o delovnih razmerjih črtali določilo o odvajanju sindikalne članarine. Tako naj bi administrativno razbremenili delodajalce, s čimer so presenetili tudi njih, saj nikoli niso niti malo potarnali nad tovrstno (očitno namišljeno) zagato pri obračunu plač. Zob za zob, očitno. Kdo so možje, ki so se zoperstavili interventnemu zakonu?

Jure Klobučar

Andrej Zorko, predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije

Več nas je, močnejši smo

Dolgoletnega izvršnega sekretarja, od lani predsednika največjega sindikalnega združenja, bi lahko označili za kariernega sindikalista, poklicni mešalec megle bi mu pa rekli tisti politiki, ki bi radi videli, da sindikati izpuhtijo. Pri tem pozabijo omeniti, da je prav v razviti Skandinaviji sindikalno članstvo med najvišjimi na svetu. Zorko je diplomirani pravnik in ima veliko izkušenj s sindikalno pravno pomočjo, ve tudi, kdaj se pogajati in kdaj je čas za ulico. Sindikate dojema kot gibanje, za katero je nujno povezovanje, različnosti mnenj pa se ne boji. Zaveda se, in o tem poskuša prepričati tudi mlade, ki jim je sindikalno združevanje bolj tuje, da močno članstvo izboljšuje pogajalsko moč. Več nas je, močnejši smo. Prepričan je, da sindikati s svojim delovanjem prispevajo k obrambi socialne države, solidarnosti in javnih storitev (javni vrtci, šolstvo, zdravstvo, kultura), te pa so osnova za kakovost bivanja slehernega državljana in državljanke.

Robert Balen

Jakob Počivavšek, predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije PERGAM

Brez vstaje bomo porazili prihodnost

Še en pravnik na čelu sindikalne centrale, kjer je od leta 2015. Takrat so ga omenjali kot vzhajajočo zvezdo nove generacije sindikalistov, tako njegovi sindikalni kolegi kot predstavniki delodajalcev so ga opisali kot inteligentnega, delavnega, realnega in široko razgledanega. Oče treh otrok in ljubitelj težkometalnih ritmov je v sindikat prišel po tem, ko je nekaj let delal kot svetovalec na direktoratu za trg dela in zaposlovanje na ministrstvu za delo.

Naprej, tako rekoč v nove zmage, ga žene zavest, da je treba delati v dobro ljudi, malega človeka. Ko mu uspe kakšna med njimi, je zadovoljen. Prepričan je, da se bo zaposlenim dobro godilo le ob zaščiti njihovih pravic, kar je mogoče s solidarnostjo, enotnostjo in organiziranim delovanjem. V prvomajski poslanici je posvaril pred zagovorniki vitke države in nižjih davkov – če se tem predlogom ne bomo uprli, bomo porazili enake možnosti med generacijami, pravično porazdelitev bremen ter tvegali blaginjo in socialno varnost.

Jure Klobučar

Branimir Štrukelj, predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja

Če bomo tiho zdaj, bomo plačali pozneje

Že pred desetimi leti je kot glavni tajnik Sindikata vzgoje in izobraževanja, znanosti in kulture (ponosen je na to, da zastopa tako učiteljice kot čistilke) opozoril, da je poglabljanje konflikta med zaposlenimi v javnem in zasebnem sektorju sistematično. Spreti delavce v tovarni z učitelji in medicinsko sestro je pot do zmage predstavnikov kapitala. Le odločnejše zavzemanje zaposlenih za pravice bo tlakovalo pot k boljšemu življenju, je prepričan prekaljeni sindikalist s 30-letnimi izkušnjami, sicer profesor zgodovine in umetnostne zgodovine. Rušitelj vlade so mu že rekli v preteklosti, očetu dveh sinov, ki zna vseskozi jasno in odločno povedati, za kaj in kako se je treba zavzemati, da bomo bolje živeli.

Tiho ždeti na kavču in čakati, da kriza mine, zanj ni opcija. Tudi tokrat poziva, da dvignemo riti, saj nas bo današnji molk kaznoval jutri. Opozarja, da bo namesto dostojnih plač, varnih zaposlitev, dostopnega zdravstva in stanovanj, varnosti, poštenih pokojnin in javnega šolstva interventni zakon povzročil ravno obratno: razbremenil najvišje plače, osiromašil skupne blagajne, odprl prostor za poznejše reze, ne daje pa nobenega zagotovila, da bo običajen človek zaradi tega zakona živel bolje.

Robert Balen

Damjan Volf, predsednik Konfederacije sindikatov 90 Slovenije

To je napad na delavce

Šele ko daješ družbi dobršen del sebe, dobi življenje poseben smisel, pravi diplomirani inženir prometno-energetske tehnike, ki je svojo sindikalno pot začel pred 16 leti. Padel je v začetek propada slovenskega gradbeništva (vodja stavke v Primorju, član stavkovnega odbora Kraškega zidarja ...), še prej pa je na lastni koži občutil, kako pomembna zavarovalna polica je sindikalno članstvo. Kot vodja tehnično-vzdrževalne službe na Debelem rtiču (Rdeči križ) se je soočil z navodili nadrejenih o ravnanju z delavci, s čimer se ni mogel strinjati. »Takrat sem spoznal, da je tam trpinčenje del delovnega procesa. Zavržno!« 

Z ženo in dvema sinovoma živi v slovenski Istri, odraščal pa je v Selški dolini, kamor sta s trebuhom za kruhom prišla njegova starša (oče Štajerec, mati Dolenjka, oba z nedokončano osnovno šolo). Sindikalizem dojema kot pomoč šibkejšim, poslanstvo, nujno preventivo. »Žal večina ljudi pri nas še vedno upa, da bo neka pravica padla sama z neba, da bo nekdo drug nekaj naredil namesto nas. A regres in bolniška nista prišla sama od sebe, to pravico smo si morali izboriti!« Sedaj je treba spet na okope, da branimo dostojno in solidarno družbo, pravi Volf, ki z dvignjeno glavo sprejema žigosanje, da je parazit, privesek levih politikov in ostanek preteklega sistema. »Napad na sindikate (z direktno grožnjo spremembe delovnopravne zakonodaje) je napad na delavce!«

 Zakonske zvijače

Po vložitvi podpisov za razpis referenduma mora državni zbor odločiti o začetku zbiranja 40.000 overjenih podpisov, ki so potrebni za dejanski razpis referenduma. To bodo poslanci tako imenovanega sredinskega trojčka poskušali preprečiti s sklepom o nedopustnosti takega referenduma zaradi ustavnega določila, da referendum o zakonih o davkih in drugih obveznih dajatvah ni mogoč.

Sindikati so že napovedali pritožbo na ustavno sodišče, pri Pravni mreži za varstvo demokracije pa opozarjajo na problematičnost tako imenovanih omnibus zakonov, ko v en zakon spraviš malodane vse, kar ti ustreza, in vanj pripneš še kakšen davek ali dva – o čemer pa se na referendumih ne sme odločati. Na to je pri predlogu interventnega zakona opozorila tudi zakonodajno-pravna služba državnega zbora, ki je poudarila, da lahko takšna vsebina vodi v ustavnopravno problematičen položaj, saj je po veljavni ureditvi referendum mogoče razpisati le o zakonu kot celoti. V Pravni mreži pričakujejo, da bi pri morebitni presoji ustavno sodišče odločilo, da je referendum o ZIURS dopusten.

revija Jana