Osebni arhiv

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

 Aleš Belšak iz Destrnika o sebi pravi, da živi dvojno življenje. »Dopoldne opravljam poklic učitelja športa na osnovni šoli, popoldne in zvečer pa se prelevim v ustvarjalca pod imenom Abel von Rust, ki že uporabljene materiale ter pozabljene ali zavržene predmete spreminja v izdelke s posebnim karakterjem in šarmom,« se opiše človek, ki je na sejmu artEXPO Graz za svoje izjemne ustvarjalne izdelke nedavno prejel priznanje za najboljšega oblikovalca.

Z ustvarjanjem je začel povsem spontano. »Pred rojstvom sina sem želel privarčevati kak evro in sem za naš dom izdelal nekaj manjših kosov pohištva. To je nato zelo hitro preraslo v izdelavo miz, luči, mizic, ogledal in drugih dekorativnih predmetov.« Navdih najde povsod. »Privlači me vse, kar je lepo, premišljeno in estetsko izdelano. Največkrat so to materiali in predmeti iz preteklosti, iz časa, ko so ljudje stvari izdelovali z namenom, da trajajo, da so skoraj neuničljive, da jih je mogoče popraviti in da so ob vsem tem še vedno vizualno privlačne. Tipičen primer, s katerim se lahko poveže marsikdo, so dobre stare 'singerce' – šivalni stroji, pri katerih je bilo premišljeno prav vse: od oblike posameznega vijaka, čudovitih litoželeznih podnožij do poslikav in detajlov. Navdihujem se tudi v naravi, ki nam z neverjetno lahkotnostjo in mirnostjo skoraj neopazno predaja zaklade v najrazličnejših oblikah,« pravi.

Lepota ni nujno v popolnosti

Zelo blizu mu je tudi japonska filozofija vabi sabi, ki govori o tem, da lepota ni nujno v popolnosti, novosti in brezhibnosti, temveč v sledeh časa, obrabi, neenakomernosti, preprostosti in pristnosti materiala. »V mojih izdelkih vabi sabi pomeni sprejemanje časa kot soustvarjalca. Razpoke, patina, rja in obraba niso več pomanjkljivosti, temveč dokaz življenja materiala, ki izdelku doda posebno energijo in čar. Moji izdelki ne iščejo popolnosti, temveč pristnost, značaj in tiho lepoto nepopolnega,« pojasni ustvarjalec, ki za svoje delo prejema zelo pozitivne odzive tako med poznavalci kot med širšo javnostjo.

»Čutiti je, da prihaja trend, ki vse bolj ceni ročno delo, kreativnost, trajnost in edinstvenost. Ob tem pa bi rad poudaril, da smo ustvarjalci tisti, ki moramo najprej ceniti sami sebe in svoje delo. Pomembno je, da ga znamo primerno ovrednotiti in da smo ponosni na svoje dosežke. Velikokrat smo preveč skromni in si prav zaradi te skromnosti ne upamo poskusiti novih stvari, se pokazati javnosti ali stopiti iz cone udobja.« V slovenskem prostoru pogreša več kakovostnih dogodkov na strokovni ravni, kjer bi se lahko ustvarjalci z različnih področij predstavili širši javnosti. »Premalo se poudarjata pomen ustvarjalnosti in sposobnost, da iz nečesa navidezno nepomembnega ali zavrženega nastane nekaj čudovitega.«

Osebni arhiv

Delo z lesom je nekaj posebnega

Še posebej rad dela z lesom. »Vsakdo, ki je imel kdaj v življenju možnost zbrusiti ali odrezati kos lesa, ve, da je delo z lesom nekaj posebnega. Les je neverjeten material, ki nas nagovori na več ravneh čutenja. Očara nas že na pogled, saj se v njem skrivajo vzorci, teksture in barve, ki jih lahko ustvari samo narava. Ko les odrežemo ali obrusimo, se sprosti poseben vonj, ki navdihuje. Ko ga pobožamo, začutimo njegovo gladkost, toplino in mehkobo. Delo z lesom je zame zato nekaj izjemnega.« In kateri je njegov najljubši izdelek, ki ga je kadarkoli ustvaril?

»Verjetno bi izpostavil svoj prvi večji projekt – mizo z imenom Bratstvo. Ta miza v bistvu združuje skoraj vse, kar me navdihuje in žene k ustvarjanju. Osnova zanjo je bil star industrijski rezkar znamke Bratstvo, ki sem ga našel na odpadu, ga odpeljal, speskal in ročno pobarval s posebno tehniko patiniranja. Mizno ploščo sem izdelal iz starih hrastovih tramov podrte lesene hiše, ki že sami po sebi nosijo močno zgodbo. Takoj za tem bi omenil še kolekcijo Preporod rje, pri kateri mi je uspelo zarjavelo kovino z odpada preoblikovati v privlačno in posebno kolekcijo pohištva. Pri teh kosih me najbolj nagovarja prav to, da material, ki je bil nekoč prezrt ali zavržen, v novi funkciji ponovno zaživi.«