Že nekaj časa dobro vemo, da vetrna energija ni tako čista in brezgrešna, kot so nam dopovedovali, vedno bolj pa postaja jasno tudi to, da vetrne elektrarne niso le problem ljudi, ki živijo – ali bodo morda živeli – v njihovi bližini, temveč so problem nas vseh. Civilne iniciative, ki se borijo proti mlinom na veter, skoraj dobesedno, so končno slišane. Se zdi. Če njihovih svaril ne bodo odpihnile sape ...

Žiga Hriberšek ni običajen akademski slikar. A saj umetnosti ne moremo tlačiti v kalup in tudi mladi umetnik je že davno prestopil okvire »elitne« umetnosti in jo približal ljudem, ki jo lahko občudujejo na poslikanih fasadah. Pod milim nebom nastajajo slikarska dela, ki pritegnejo tudi vse tiste, ki sicer ne zahajajo v galerije.

Nekoč je bil zagret proticepilec. Prepričan, da je najbolje iskati »naravne« poti do zdravja in da cepiva bolj škodujejo kot ne. V zadnjih šestih letih pa se je cepil kar 18-krat!

Po tragediji v Mariboru, ko je poškodbam po napadu enega izmed treh nevarnih psov podlegla 84-letna ženska, se je v javnosti in medijih bliskalo in grmelo. Kaj pa po »nevihti«? Nič, tišina. Do naslednjič. Zakaj je v Sloveniji vse več nevarnih psov? Krvave lekcije opozarjajo, da je čas za resne ukrepe. Kaj ko bi se nehali sprenevedati?

Prosto drveči avtomobili so iz šeste in pete prestave pred obvestili o delovnih zaporah začeli prestavljati v četrto in nato tretjo, slednjič so vključili vse štiri smernike in začeli lesti v drugi in prvi; posamezni avti so se začeli zgoščevati v počasne kolone in že prav kmalu, bržkone že naslednji teden ali mesec, se bodo zbili skupaj v pločevinaste gmote, ki bodo lezle naprej z ledeniško hitrostjo.

Pred dnevi nas je pretresel napad medvedke z mladičem na sprehajalko s psom pri Škofljici. Nedaleč od tam z bukovo-jelovimi gozdovi v družinski lasti gospodari gozdarka Marija Jakopin. Gozdove na širšem območju, ki je območje rjavega medveda, dobro pozna in je vajena pogostih srečanj s tem kosmatincem. Opaža, da je zaradi podnebnih sprememb v gozdovih več hrane zanje, zato se medvedja populacija hitreje veča in širi v bližino naselij.

Bojan Emeršič je z nami delil izkušnje s svojo dementno mamo. Slednja ni več takšna, kot je bila. Morda boste iz njegove boleče pripovedi odnesli kaj koristnega.

Krvave lekcije opozarjajo, da je čas za resne ukrepe. Kaj ko bi se nehali sprenevedati?

'Če se medved desetkrat v enem dnevu umakne človeku, mu enajstič morda spodleti ali prekipi in napade,' pojasnjuje gozdarka Marija Jakopin. Več hrane pomeni več medvedov, ki pa so pod stresom, saj je v gozdu vse več ljudi.

Že dolgo nisem srečala ženske, skozi katero se tako pretaka življenje, kot se skoznjo.

Že dolgo nisem srečala ženske, skozi katero se tako pretaka življenje, kot se skoznjo. V Botaničnem vrtu v Sežani dela kot glavna vrtnarica, ampak ona sploh ne mara, da ji kdo reče, da je glavna.

Pomoč, ki spreminja življenja – Lions klub Ljubljana je več kot dobrodelna organizacija, to je skupnost žensk, ki se podpirajo. In z odprtim srcem pomagajo tistim, ki jim življenje grozi, da jih bo povozilo.

Kakšna je skrivnost Mihe Deželaka, da zmore napore, pod katerimi bi navadni smrtniki že davno klonili?

Erin je ob rojstvu tehtala le 370 g. S svojo močjo in voljo pa je premagala vse ovire in postala čudež življenja.

Vemo, da so kmetijska zemljišča strateška dobrina, ki jo je treba varovati za zagotavljanje nacionalne suverenosti. Da bi v primeru krize lahko vsaj minimalno prehranili naš narod, bi potrebovali 2.000 kvadratnih metrov orne zemlje na prebivalca, imamo pa je le 800. V negotovih časih podnebnih sprememb, konfliktov in vojn po svetu, ko oskrbne poti niso več samoumevne, bi nas morala prehranska varnost skrbeti še toliko bolj. Smo z razsipavanjem s kmetijskimi zemljišči in lokalnim Divjim zahodom pod taktirko občinskih šerifov samo še korak od lakote?

Nekoč so z izmišljotinami, kot je recimo ta, da so osebo videli leteti, nedolžne zažigali na grmadi. Žal ljudje danes nismo nič boljši. Nekateri politiki radi izpostavljajo koga, ki ga krivijo za vse slabo. Pri nas so na tak način pred referendumom izpostavili umetnike.

Ni res, da smo v Sloveniji popolnoma nepripravljeni na električni mrk in da bi zavladal kaos, kot strašijo nekateri. Poveljnik civilne zaščite in mož za vse krizne razmere Srečko Šestan je prepričan, da si Slovenci v krizah znamo pomagati in pravočasno ukrepati – to smo dokazali že večkrat. Preživeli smo žled 2014., ko je bilo brez elektrike v zimskih razmerah več dni več deset tisoč ljudi, in prestali velike poplave 2023. Spomin na to, kaj nas je doletelo in česa smo sposobni, velja ohraniti – to nas dela močne za prihodnost. S strahom se samo hromimo.

Ko gre za zdravje oči, šteje vsaka minuta. A tudi pri nujnih primerih pacienti pogosto naletimo na ovire, ki jih zakon izrecno prepoveduje.

Tatovi so vse drznejši — zadnje čase dragocenosti iščejo kar z detektorji kovine. Kako zaščititi svoj dom pred vlomilci?

Katja Lenič Šalamun je ustvarila projekt Silent, ki prinaša podporo, znanje in skupnost tistim, ki tavajo v tišini.