© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o. - Vse pravice pridržane.
Duševne stiske
Čas branja 2 min.

Starejši od 65 let so bolj obremenjeni z osamljenostjo in obžalovanjem


Uredništvo
4. 7. 2025, 06.00
Deli članek
Facebook
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

Psihološka podpora starejšim je v več pogledih drugačna, kot v mlajših letih, ter predstavlja temelj za ohranjanje kakovostnega življenja.

psiholoska-opora-starejsim
Profimedia
Psihološka opora starejšim je pomembna zaradi edinstvenih izzivov, kot so izguba bližnjih, upokojitev ali zdravstvene težave.

Psihološka podpora pri starejših je celostna skrb za duševno zdravje in dobro počutje posameznikov v tretjem življenjskem obdobju, običajno po 65. letu starosti. Vključuje razumevanje čustvenih, kognitivnih in socialnih izzivov, s katerimi se starejši soočajo, ter nudenje podpore prek pogovorov, terapij ali drugih oblik pomoči.

Značilne skrbi v tretjem življenjskem obdobju

Po mnenju Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) je duševno zdravje starejših ključno za kakovostno življenje, saj se starejši pogosto soočajo z edinstvenimi izzivi, kot so izguba bližnjih, upokojitev ali zdravstvene težave. V primerjavi z mlajšimi je psihološka podpora pri starejših bolj osredotočena na prilagajanje specifičnim življenjskim prehodom. Mlajši se pogosto spopadajo s stresom zaradi kariere ali odnosov, medtem ko starejše pogosto bremenijo osamljenost, eksistencialna vprašanja ali obžalovanje preteklih odločitev.

psihološka opora starejšim.jpg
Profimedia
Priporočljiva sta družabnost, denimo pridružitev tečajem in društvom, kjer se je mogoče učiti novih veščin.

Podpora zato zahteva večji poudarek na življenjski modrosti, sprejemanju sprememb in krepitvi socialnih vezi. Starejši se srečujejo s specifičnimi skrbmi, ki jih sprožijo fizične, socialne in psihološke spremembe. Najpogostejše so:

  • Osamljenost: Upokojitev, izguba partnerja ali prijateljev in zmanjšana mobilnost povečajo socialno izolacijo. WHO poroča, da osamljenost pri starejših poveča tveganje za depresijo za 20 odstokov.
  • Obžalovanje in pregled življenja: Starejši pogosto razmišljajo o preteklih odločitvah, kar lahko vodi v občutke krivde ali nesmisla. V tem obdobju posameznik išče smisel v svojem življenju.
  • Težave s spominom: Blaga kognitivna oslabitev je pogosta, a lahko povzroči strah pred demenco, kar poveča anksioznost.
  • Izguba namena: Upokojitev oziroma manj pomembna vloga v družini lahko vodi v občutek nepotrebnosti oziroma nezaželenosti.

Simptomi duševnih stisk in pogoste motnje

Duševne stiske pri starejših se kažejo kot:

  • Čustveni znaki: žalost, razdražljivost, apatija ali pretirana zaskrbljenost.
  • Fizični znaki: nespečnost, izguba apetita ali kronična utrujenost.
  • Kognitivni znaki: težave s koncentracijo, pozabljivost ali zmedenost.

Po podatkih Ameriškega psihološkega združenja (APA) so najpogostejše duševne motnje pri starejših depresija (pri približno 15 odstotkih) in anksiozne motnje (10–20 odstotkov). Demenca, čeprav ni duševna motnja v ožjem smislu, prav tako vpliva na duševno zdravje. Depresija pri starejših se pogosto spregleda, saj se simptomi, kot je umik iz družbe, pripisujejo normalnemu staranju.

psiholoska-opora-starejsim
Profimedia
Nujno je treba poskrbeti za zadosti gibanja in sproščanja.

Zdravljenje in preventiva

Zdravljenje duševnih motenj pri starejših se razlikuje od mlajših zaradi fizioloških sprememb in sočasnih zdravstvenih stanj. Po mnenju psihiatra dr. Garyja Kennedyja se pri starejših pogosto uporabljajo nižji odmerki zdravil, saj so bolj občutljivi na stranske učinke. Psihoterapija, kot je kognitivno-vedenjska terapija, je učinkovita, saj pomaga pri obvladovanju negativnih misli. Preventiva vključuje spodbujanje telesne aktivnosti, socialne angažiranosti in kognitivnih vaj.

psiholoska-opora-starejsim
Profimedia
Starejšim pogosto dajejo nižje odmerke zdravil, ker so bolj občutljivi na stranske učinke.

Kako si lahko starejši pomagajo sami?

Starejši lahko duševno zdravje krepijo s:

  • Telesno aktivnostjo: Hoja ali joga izboljšujeta razpoloženje in spanec.
  • Socialno povezanostjo: Pridružitev društvom ali prostovoljstvo zmanjšuje osamljenost.
  • Kognitivnimi aktivnostmi: Branje, reševanje križank ali učenje novih veščin spodbuja možgane.
  • Čuječnostjo in z meditacijo: Tehnike sproščanja zmanjšujejo anksioznost.
psiholoska-opora-starejsim
Profimedia
Bližnji so lahko v veliko oporo, tako da vzdržujejo redne stike in aktivno poslušajo.

Kako lahko pomagajo bližnji?

Bližnji igrajo ključno vlogo pri podpori z načini, kot so:

  • Aktivno poslušanje: Pogovor brez obsojanja pomaga starejšim izraziti občutke.
  • Spodbujanje aktivnosti: Povabilo na sprehod ali druženje krepi povezanost.
  • Pomoč pri dostopu do strokovnjakov: Spremljanje k terapevtu ali zdravniku zmanjšuje stigmo.
  • Redni stiki: Tudi kratki telefonski klici zmanjšajo občutek osamljenosti.

Celostna psihološka podpora starejšim je ključna za ohranjanje njihovega duševnega zdravja in dostojanstva. Z razumevanjem edinstvenih izzivov lahko starejšim omogočimo polno in izpolnjeno življenje. Kot pravi dr. Kennedy: »Starost ni ovira za duševno zdravje, če sta na voljo prava podpora in razumevanje.«


© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o.

Vse pravice pridržane.