Profimedia

Depresija je ena najpogostejših duševnih motenj, ki prizadene milijone ljudi po svetu. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) in ameriške neprofitne organizacije Population Reference Bureau je depresija glavni vzrok invalidnosti na svetu. Depresija namreč močno vpliva na vse vidike življenja – od osebnih odnosov do delovne produktivnosti. 

Netipična depresija

Skrita depresija: Znaki, ki jih ne smete spregledati

· Zdravje

Depresija nova bolezen generacije?

Kaj je depresija

Pri depresiji ne gre le za občutek žalosti ali začasne potrtosti, temveč resno duševno bolezen, ki vpliva na razpoloženje, misli in vedenje. Po definiciji Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je depresija stanje dolgotrajne žalosti, izgube zanimanja za dejavnosti in oviranega vsakodnevnega delovanja. 

Profimedia

Podatki za Slovenijo in svet

WHO ocenjuje, da depresija prizadene približno 3,8 odstotkov svetovnega prebivalstva, kar pomeni okoli 280 milijonov ljudi. V Sloveniji je depresija prav tako pomemben javnozdravstveni problem. Po podatkih NIJZ ocenjena prevalenca depresije znaša 5,1 odstotka, kar je nekoliko nad evropskim povprečjem. Napovedi kažejo, da bo vsaj enkrat v življenju za depresijo zbolela vsaka deseta oseba.

Po podatkih WHO je najvišja, do 17-odstotna prevalenca depresije v Severni Ameriki, zlasti v ZDA, medtem ko je na Japonskem le 3-odstotna. V Evropi približno 10 odstotkov prebivalcev poroča o simptomih depresije, pri čemer je pojavnost v porastu, še posebej med mladostniki. 

Razlike glede na spol

Depresija je pogostejša pri ženskah, ki zbolevajo dvakrat pogosteje kot moški, kar pripisujemo hormonskim spremembam in družbenim pritiskom v zvezi z materinstvom. Poporodna depresija prizadene približno 16 odstotkov žensk v Sloveniji. Pri moških je depresija pogosto nediagnosticirana zaradi stigme in manjše pripravljenosti za iskanje pomoči. Najvišja pojavnost je pri starejših, a narašča tudi med mladostniki. Slovenija izstopa po visoki stopnji samomorov, kar je povezano z depresijo, saj je samomor tretji najpogostejši vzrok smrti med mladostniki, starimi od 15 do 19. let.  

Profimedia

Vzroki in dejavniki tveganja

Depresija je posledica prepleta bioloških, genetskih in okoljskih dejavnikov. Po podatkih Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana med ključne vzroke sodijo:

• Biološki dejavniki: Neravnovesje nevrotransmitorjev, kot so serotonin, dopamin in noradrenalin, vpliva na razpoloženje.
• Osebnostne značilnosti: Pesimizem, nizka samopodoba ali pretirana samokritičnost povečujejo dovzetnost.
• Stresni dogodki: Izguba bližnje osebe, finančne težave, ločitev ali zloraba so pogosti sprožilci.
• Kronične bolezni: Depresija pogosto spremlja stanja, kot so rak, diabetes ali nevrodegenerativne bolezni.
• Družbeni dejavniki: Pandemija koronavirusa, podnebna kriza in naraščajoči življenjski stroški so dodatno poslabšali duševno zdravje, zlasti pri mladih in ženskah.

Maligna obolenja

Rakave bolezni: pojavnost se je v zadnjih 20 letih skoraj podvojila

Dobra presnova

Hormonsko ravnovesje: Svoje telo podprite celostno

Simptomi depresije

Prepoznavanje depresije je ključno za pravočasno ukrepanje. Po mnenju NIJZ so najpogostejši znaki:

• Dolgotrajna žalost, občutek praznine ali brezupa
• Izguba zanimanja za dejavnosti, ki so prej prinašale veselje
• Utrujenost ali pomanjkanje energije
• Motnje spanja (nespečnost ali prekomerno spanje)
• Spremembe teka ali teže
• Težave s koncentracijo ali odločanjem
• Občutki krivde, ničvrednosti ali samomorilne misli
• Spremenjeno vedenje (pri otrocih razdražljivost, pri starejših pozabljivost ali upočasnjeni gibi).

Če opazite znake depresije pri sebi ali bližnjih, poiščite pomoč pri zdravniku ali psihoterapevtu. 

Profimedia

Pogoste spremljevalne bolezni

Depresija pogosto vodi v druge zdravstvene težave in po podatkih WHO sodi na četrto mesto na svetu, kar zadeva povzročitelje različnih bolezni. Najpogostejše so:

• Anksiozne motnje: Pri polovici primerov depresije je prisotna tudi anksioznost.
• Izgorelost: Dolgotrajen stres lahko vodi v čustveno in fizično izčrpanost, kar poveča tveganje za depresijo.
• Kardiovaskularne bolezni: Depresivni posamezniki so bolj dovzetni za srčne bolezni.
• Kronične bolečine: Glavoboli ali bolečine v hrbtu so pogosto povezani z depresijo.
• Motnje hranjenja: Anoreksija ali bulimija se lahko pojavita kot posledica depresije, zlasti pri mladostnikih.

Profimedia

Zdravljenje

Zdravljenje depresije je odvisno od njene resnosti. Strokovnjaki predlagajo več pristopov, kot so:

• Psihoterapija: Kognitivno-vedenjska terapija pomaga spreminjati negativne miselne vzorce.
• Antidepresivi: Serotoninski antidepresivi, ki ne povzročajo odvisnosti, uravnavajo nevrotransmitorje. Učinek se pokaže po 3–6 tednih.
• Sprememba življenjskega sloga: Redna telesna aktivnost, uravnotežena prehrana in dovolj spanja podpirajo okrevanje.
• Družinska podpora: Čustvena opora bližnjih je ključna za uspešno okrevanje. Hude oblike lahko zahtevajo hospitalizacijo, zlasti ob samomorilnih nagnjenjih.

Profimedia

Preprečevanje depresije

Preventiva, ki je ključna za zmanjšanje tveganja, zajema naslednje gradnike:

• Zdrave navade: Redna vadba, uravnotežena prehrana (bogata z omega-3 maščobnimi kislinami in aminokislino L-triptofan) ter kakovosten spanec.
• Obvladovanje stresa: Tehnike sproščanja, kot sta meditacija ali joga.
• Socialna povezanost: Krepitev odnosov z družino in prijatelji.
• Zgodnje ukrepanje: Pravočasno iskanje pomoči ob prvih znakih.