Profimedia

Duševne motnje so stanja, ki vplivajo na posameznikovo razmišljanje, čustvovanje, vedenje ali zaznavanje ter povzročajo stisko in ovirajo vsakodnevno delovanje. Po definiciji Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) so to bolezenska stanja, ki se kažejo v različnih kombinacijah motenj mišljenja, čustev, vedenja ali spomina. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) poudarja, da duševno zdravje ni le odsotnost motenj, temveč tudi stanje dobrega počutja, ki omogoča soočanje s stresom in produktivno življenje.

Trpljenje duše

Depresija: Ženske zbolevajo dvakrat pogosteje

Netipična depresija

Skrita depresija: Znaki, ki jih ne smete spregledati

Zdravje

Kaj je anksioznost in kako si pomagati?

Vzroki in dejavniki tveganja

Duševne motnje so posledica različnih dejavnikov: genetskih, bioloških, psiholoških in okoljskih. Družinska anamneza, travmatični dogodki, kronični stres, socialno-ekonomski problemi in zloraba substanc so le nekateri izmed njih. Za motnje, katerih pogostost je povečana zaradi pandemije, podnebne krize in socialnih težav, so posebej dovzetni mladi in ženske, sledijo kronični bolniki in starejši. Moški pogosto ostajajo brez diagnoz zaradi stigme, saj pomoč poiščejo redkeje.

Profimedia

Najpogostejše duševne motnje: simptomi in preprečevanje

Depresija

Simptomi: Dolgotrajna žalost, izguba zanimanja za dejavnosti, utrujenost, motnje spanja, občutek brezupa ali samomorilne misli. Pri otrocih se lahko izrazi kot razdražljivost, pri starejših kot pozabljivost.

Prepoznavanje in preprečevanje: Pomembno je zgodnje prepoznavanje in pomoč pri strokovnjakih. Preprečevanje vključuje zdrav življenjski slog, meditacijo, jogo in močno socialno mrežo. Zdravljenje vključuje psihoterapijo (kognitivno-vedenjsko) in zdravila (antidepresive).

Fobične anksiozne motnje

Simptomi: Intenziven strah pred specifičnimi situacijami ali predmeti, kot so socialna fobija ali agorafobija (strah pred odprtimi prostori ali zadrževanjem v množici). Telesni znaki vključujejo znojenje, tresenje in pospešen utrip.

Prepoznavanje in preprečevanje: Prepoznavanje strahu in posvetovanje s psihiatrom. Preprečevanje vključuje sproščanje in psihoterapijo, včasih tudi zdravila.

Profimedia

Obsesivno-kompulzivna motnja 

Simptomi: Ponavljajoče se misli (obsesije z nečim ali nekom) in ritualni vzorci vedenja (kompulzije), kot so pretirano umivanje rok ali zaklepanje.

Prepoznavanje in preprečevanje: Diagnoza temelji na anamnezi. Preprečevanje vključuje obvladovanje stresa in zgodnje posredovanje. Psihoterapija in zdravila so učinkoviti.

Generalizirana anksiozna motnja 

Simptomi: Kronična zaskrbljenost, utrujenost, mišična napetost, motnje koncentracije in spanja. Simptomi trajajo več kot šest mesecev brez jasnih sprožilcev.

Prepoznavanje in preprečevanje: Izključiti je treba telesne vzroke (denimo težave s ščitnico). Zdravljenje vključuje psihoterapijo in zdravila (antidepresive), preprečevanje pa dihalne tehnike in redno gibanje, po možnosti v naravi.

Profimedia

Panična motnja

Simptomi: Nenadni napadi strahu z znaki, kot so pospešen utrip, zadihanost in občutek dušenja. Trajajo od 10 do 30 minut.

Prepoznavanje in preprečevanje: Diagnostika pri psihiatru. Preprečevanje vključuje dihalne vaje in izogibanje kofeinu. Psihoterapija je ključna, včasih so nujna tudi zdravila.

Shizofrenija

Simptomi: Blodnje, halucinacije, dezorganizirano mišljenje, socialni umik. Običajno se pojavi v adolescenci ali zgodnji odrasli dobi.

Prepoznavanje in preprečevanje: Zgodnja diagnoza in zdravljenje izboljšata izid bolezni. Preprečevanje je omejeno, vendar stabilno družinsko okolje in redno jemanje zdravil pomagata pri obvladovanju bolezni.

Profimedia

Bipolarna motnja

Simptomi: Izmenjava obdobij depresije in maničnih epizod, kjer posameznik doživlja izjemno dobro razpoloženje, energijo in impulzivnost.

Prepoznavanje in preprečevanje: Prepoznavanje zgodnjih znakov, kot so drastične spremembe razpoloženja. Zdravljenje vključuje stabilizatorje razpoloženja, psihoterapijo in podporo družine.

Posttravmatska stresna motnja 

Simptomi: Izkušnje s travmatičnimi dogodki povzročijo ponovne nadležne misli, nočne more, izogibanje spominom na travmo, povečan stres in razdražljivost.

Prepoznavanje in preprečevanje: Zgodnje prepoznavanje in psihoterapija (denimo kognitivno-vedenjska terapija). Preprečevanje vključuje podporo po travmatskih dogodkih in učinkovito obvladovanje stresa.

Profimedia

Motnje hranjenja (anoreksija, bulimija, prenajedanje)

Simptomi: Nenormalni vzorci prehranjevanja in prekomerno obvladovanje telesne teže. Pri anoreksiji gre za izogibanje prehrani, pri bulimiji za prenajedanje z uporabo čistilnih tehnik.

Prepoznavanje in preprečevanje: Zgodnja pomoč strokovnjaka je ključna. Psihoterapija, denimo družinska terapija, in prehranska svetovanja so učinkovita. Preprečevanje vključuje izobraževanje o zdravih prehranjevalnih navadah.

Duševne motnje v Sloveniji in svetu

V Sloveniji in v svetu je najbolj opazen porast anksioznih motenj, zlasti pri ženskah v obdobju od pubertete do 50. leta, sledijo kronični bolniki in starejši. Moški pogosto ostajajo brez diagnoz zaradi stigme, saj pomoč poiščejo redkeje. Kar zadeva depresijo, ostajajo podatki primerljivi s preteklimi; poporodna depresija prizadene približno 16 odstotkov žensk. Shizofrenijo ima 1 odstotek ljudi, kar je primerljivo s svetovnim povprečjem.

V Evropski uniji je že leta 2011 kar 14 odstotkov prebivalcev trpelo za anksioznimi motnjami oziroma anksioznostjo, ki jo imenujemo tudi tesnoba, kar je približno 23 milijonov ljudi. Depresija ostaja globalno najpogostejši vzrok invalidnosti, saj prizadene 3,8 odstotka svetovnega prebivalstva. 

Profimedia

Zdravstveni ukrepi in preventivni programi

Nacionalni program duševnega zdravja v Sloveniji si prizadeva za širšo dostopnost do pomoči, kot so Centri za duševno zdravje odraslih. Nadvse pomembno je zgodnje prepoznavanje simptomov ter zmanjšanje stigme, povezane z iskanjem pomoči.