Profimedia

Kaj je demenca in vzroki

Pri demenci, najpogostejša oblika je Alzheimerjeva bolezen, gre za napredujoče nevrodegenerativne motnje. Te vplivajo na kognitivne sposobnosti, kot so spomin, mišljenje, orientacija in učenje.

Po podatkih strokovnega združenja Spominčica je bilo v Sloveniji leta 2022 več kot 47.000 oseb z demenco, po oceni strokovnjakov pa jih bo do leta 2050 že 85.000. 

Demenca ni normalen del staranja, temveč je posledica poškodb ali izgube možganskih celic, kar seveda močno vpliva na življenje. Do te mere, da je moteno posameznikovo vsakodnevno funkcioniranje.

Deset simptomov demence

Bistveni znaki so postopna izguba spomina, težave pri govoru oziroma iskanje pravih besed, osebnostne in vedenjske spremembe, nezmožnost presoje in organizacije, težave pri običajnih vsakodnevnih opravilih, iskanje, izgubljanje in prestavljanje stvari, težave pri krajevni in časovni orientaciji, spremembe čustvovanja in razpoloženja, neskončno ponavljanje istih vprašanj ter zapiranje vase in izogibanje družbi.

Izguba kratkoročnega spomina

Postopna izguba kratkoročnega spomina sodi med najpogostejše znake demence. Začne se s tem, ko se ne spomnimo, kaj smo jedli pred nekaj urami, denimo za zajtrk ali kosilo. Po drugi strani pa natančno vemo, kakšno obleko smo imeli na svoji maturi in s kom smo plesali.

Prav tako pozabljamo pomembne datume in imena. Težje se učimo novih stvari, brez stalnih opomnikov oziroma zabeležk ne moremo funkcionirati, medtem ko pri določenih opravilih, ki smo jih prej počeli samostojno, zdaj nujno potrebujemo pomoč družinskih članov.

Težave pri (po)govoru

Oseba z demenco ima težave pri govoru in pogovoru; težje mu sledi in se vanj vključuje. Določeno stvar poimenuje z napačno besedo ali frazo ter nikakor ne najde prave.

Profimedia

Od sumničavosti do agresivnosti

Osebnostne in vedenjske spremembe se kažejo predvsem v razpoloženju posameznika. Pogoste so zmedenost, sumničavost, potrtost ali prestrašenost.

Značilno je eksplozivno vedenje oziroma nenadna vznemirjenost, ki ji lahko sledijo agresivna ali prej za osebo neznačilna, nenavadna in glede na situacijo neprimerna dejanja.

Izgubljanje in zapravljanje

Pri demenci se odvija upad intelektualnih sposobnosti oziroma nezmožnost presoje in organizacije. Ne le, da oseba zaradi manjše zbranosti za določena opravila porabi več časa kot prej, temveč tudi sprejema neustrezne, škodljive odločitve.

Te med drugim zadevajo denar, ki ga začne porabljati brezglavo; sčasoma nima več občutka za razliko med prejemki in izdatki. Hkrati se ne zaveda, da hodi po robu prepada in potencialno ogroža tudi svoje bližnje.

Opuščanje običajnih opravil

Pojavijo se težave pri vsakodnevnih opravilih. Denimo babica, ki je vse življenje na pamet brez recepta pripravljala juho, ki so jo oboževali vsi, se ne spomni več, katere sestavine potrebuje. Kuhanje postopoma opušča.

Nekoč izvrsten in vzoren voznik med vožnjo ni več tako zelo pozoren na okolico, semaforje, znake, avto ali motor ne vzdržuje na ustrezen način ter ga zato vse bolj uničuje ipd.

Izguba in prestavljanje predmetov

Posamezniki z demenco pogosto spravljajo predmete na neobičajna mesta, zato lahko škatlica s prstanom pristane v hladilniku med krompirjem, šampon za lase v vinski kleti ipd.

Tega, kako so določeni predmet izgubili ali založili, se običajno ne spomnijo. V stiski, ko si določenih stvari ne znajo razložiti, iščejo krivce v drugih in jih obtožujejo slabih dejanj, kot je kraja.

Okrnjeni občutek za čas in prostor

Kdor ima demenco, ga pestijo težave pri krajevni in časovni orientaciji. Težko določi, kateri dan v tednu je, v katerem mesecu in letu smo. Izgublja občutek za čas, pa tudi prostor. Ne ve, kako je nekam prišel in zakaj točno tja.

Ponavljanje istega vprašanja

Tudi več kot dvajsetkrat na dan lahko posameznik z demenco postavlja isto vprašanje, kot je: »Kdaj gremo v trgovino?« Ali: »Kje smo zdaj?« V začaran krog je ujet zato, ker ne sliši oziroma si ne zapomni odgovorov.

Čustvena nihanja in pasivnost

Osebam z demenco pada motivacija in zato vse bolj drsijo v pasivnost. Le malo stvari jih še zares zanima; četudi so včasih denimo oboževale denimo branje, ribarjenje, plesanje, zdaj tega ne želijo več početi. Hkrati so zanje značilna čustvena nihanja od huronskega veselja do nenadne žalosti in obupa.

Včasih izražena čustva niso ustrezna glede na situacijo, ko denimo ob slabi novici planejo v smeh, ob komični seriji, ki jih je nekoč vedno spravila v dobro voljo, pa ostanejo resne.

Zapiranje vase in opuščanje obveznosti

Oseba z demenco opušča dolgoletne konjičke, delovne obveznosti in skrb zase, kot sta higiena in vsaj občasno gibanje. Nekoč silno aktiven in družaben človek se nenadoma ne želi več dobiti s prijatelji niti na kavi, kot enega od ključnih razlogov za to pa navaja slabo počutje.

Preventiva: Kako zmanjšati tveganje

Demence za zdaj ni mogoče popolnoma preprečiti. Po drugi strani lahko na vsakega od opredeljenih tipičnih znakov vplivamo še pred pojavom bolezni ter tako zmanjšamo tveganje za njen razvoj za kar štirideset odstotkov.

Profimedia

Dobro jej, spi in se gibaj

Zdrav življenjski slog je nujen. V prehrani je priporočljiva sredozemska dieta z veliko sveže zelenjave in sadja ter zdravih maščob.

Pametno je vsak dan vsaj pol ure posvetiti zmernemu gibanju, kot sta hoja in plavanje, saj telesna vadba izboljšuje prekrvavitev možganov. Za njihovo regeneracijo je nujno tudi kakovostno spanje, ki naj traja od sedem do devet ur.

Vedno nova znanja

Priporočljivo je osvajanje novih znanj in veščin. Danes nam že svetovni splet ponuja obilo brezplačnih možnosti od šivanja in igranja inštrumenta do učenja jezika. Možgane v določeni meri spodbuja tudi reševanje križank in drugih ugank.

Zdravje pod nadzorom

Temeljna odgovornost, kar zadeva skrb za zdravje, je nujna. Vsak pozna svoje pomanjkljivosti in slabe navade, ki naj jih poskuša v kar največji meri omiliti ali opustiti. Zdravniško pomoč poiščimo takoj, ko opazimo resne simptome bolezni.

Druženje in sproščanje

Ohranjajmo stike z ljudmi s pozitivno stvarnim pogledom na svet. Druženje s tistimi, ki nas navdihujejo na dober način, v veliki meri pomaga preprečevati razvoj depresije oziroma kognitivnega upada.

Pri obvladovanju škodljivega stresa je nujno sproščanje. Meditirajmo, izvajajmo jogo in bodimo čuječni. Glede na osebnost, ali smo bolj ekstrovertirani ali introvertirani, poiščimo pravo mero med druženjem in časom, ko smo sami. Prisluhnimo si, saj tega namesto nas ne more narediti nihče drug.

Moč misli

Po nauku slovitega antičnega misleca Marka Avrelija običajno nimamo prav velikega vpliva na zunanje dogodke, lahko pa vplivamo na to, kaj in kako razmišljamo ter se posledično nanje odzivamo. Svoje misli torej usmerjajmo v to, kar dobro in zdravo.