Profimedia

Spletna enciklopedija Wikipedia je kljub vsem hibam, ki jih ima, za mnoge ena izmed najpomembnejših strani na spletu. Vsebuje več kot 7 milijonov člankov zgolj v angleškem jeziku, informacije o praktično vseh tematikah pa uporabniki spleta lahko najdejo v kar 343 jezikih. 

Zaradi svoje odprtokodne narave je sicer veliko manj zanesljiva od drugih virov, v akademskem svetu pa je kot vir neobstoječa. Enciklopedijo namreč lahko soustvarja čisto vsak posameznik, ne glede na strokovno znanje ali osebno pristranskost o določeni tematiki. Kljub temu je Wikipedia za veliko ljudi ena izmed začetnih točk pri poskusu razumevanja ali raziskovanja dogodkov, zgodovinskih oseb ali pojavov. Zaradi svoje obsežnosti je spletna enciklopedija postala tudi eden izmed najbolj dostopnih virov za velike jezikovne modele (LLM), kot sta denimo ChatGPT in Grok.

Grokpedia

Nova Muskova enciklopedija namesto dejstev ponuja propagando in laži

Direktorica organizacije Wikimedia (ki stoji za odprokodnimi projekti, med katerimi je tudi Wikipedia) Maryana Iskander je v preteklosti že opozorila, da “kraja” podatkov s strani velikih jezikovnih modelov predstavlja ekstencialno grožnjo spletni enciklopediji.

Največja prednost tudi največja hiba

Odprtokodna narava Wikipedije, ki omogoča, da vsebine ureja praktično vsak uporabnik z dostopom do interneta, je hkrati največja prednost in največja slabost enciklopedije. Po eni strani tak model omogoča hiter dostop do različnih člankov in njihovo ažurno posodabljanje, po drugi pa zaradi splošnega dostopa odpira tudi vrata politični pristranskosti in manipulaciji z informacijami.

Kljub strogim pravilom o nevtralnosti so posamezni članki pogosto predmet vojn med urejevalci člankov, pri katerih uporabniki različnih političnih bregov tekmujejo za prevlado nad tem, kaj bo pod določenim geslom pisalo.

Transparentna zgodovina sprememb prispevkov

Pomembno pa je dodati, da Wikipedia to navidez usodno problematiko, rešuje na dokaj eleganten način. Vsak uporabnik spletne enciklopedije, ki se želi poglobiti v določeno temo, ki ljudi deli po politični osi, si lahko ogleda necenzurirano in transparentno objavljeno zgodovino urejanj posameznih člankov. Uporabniki imajo torej pri prispevkih možnost, da si brez kakršnih koli ovir preberejo vse v preteklosti objavljene različice člankov, kar vsaj na načelni ravni (in ob zadostni volji uporabnikov) omogoča nepristransko informiranje. 

So se ljudje pripravljeni potruditi za kakovostne informacije?

Kljub temu, da na Wikipediji mrgoli ideološko subjektivnih tekstov, si uporabniki lahko ustvarijo dokaj nepristransko sliko. A resničnost je takšna, da se večina sodobnih ljudi le stežka sprijazni z resnico, zato išče vire informacij, ki bi kot odmev pritrjevale njihovim že zakoličenim prepričanjem (tako imenovan echo chamber). Tukaj na sceno stopi umetna inteligenca Elona Muska, Grok. 

Grokipedia

Najbogatejši Zemljan zagnal svojo enciklopedijo

Musk je (upravičeno) kritiziral pomanjkljivosti Wikipedije in pred časom napovedal, da bo s pomočjo velikega jezikovnega modela Grok ustvaril boljšo in nepristransko različico spletne enciklopedije. Grokipedia je bila v splet uradno lansirana 27. oktobra letos. 

Kopija z nekaj dodatki

Kmalu po tem, ko je Grokipedia ugledala luč sveta, je postalo jasno, da gre zgolj za slabšo kopijo originalne enciklopedije. Če so uporabniki umetno inteligenco spraševali o politično nepomembnih tematikah, je Grok podal odgovor, ki je bil skoraj 100-odstotno kopiran in prilepljen iz Wikipedije. 

Grok

Takšno kopiranje zaenkrat (glede na to, da se ga za učenje poslužujejo praktično vsak veliki jezikovni modeli) ni nič spornega. Vnosi v Wikipedijo so namreč zaščiteni s "Creative commons" licenco (CC). V praksi je to način, kako avtorji omogočijo prosto deljenje, uporabo in predelavo svojih del, hkrati pa obdržijo določene avtorske pravice. 

Težave nastanejo pri politično občutljivih temah

Če uporabniki na Grokipediji iščejo informacije o temah, ki ljudi delijo po politični osi, pa so v člankih kjer denimo nastopata tudi Musk ali ameriški predsednik Donald Trump, hitro opazimo zanimiv trend. Praktično vsi takšni prispevki so napisani zgolj iz enega političnega vidika, in sicer takšnega, ki podpira stališča trenutne vladajoče politike v ZDA. 

To bi v osnovi bilo nekaj popolnoma običajnega, nenazadnje ima tudi Wikipedia s takšnimi članki nemalo težav. Za razliko od spletne enciklopedije pa pri Grokovi različici ni mogoče pogledati vseh možnih in ideološko raznovrstnih različic člankov. 

Omrežje X

Podobno kot X (in posledično UI Grok) po Muskovem prevzemu podjetja, je tudi Grokipedia postala še ena platforma, kjer v neke ideološko obarvane resnice (v tem primeru konservativne) prepričani uporabniki, ne dobijo objektivno resničnih informacij, ampak zgolj potrditev tistega, v kar so verjeli pred informiranjem. Grokipedia je tako postala orodje za nadzor informacijskega prostora (podobno kot dober del platforme X), ne pa odprta enciklopedija, ki spodbuja svobodo izražanja in pluralnost mnenj.