Slovenija se stara: Kdo bo čez deset let še delal?
Napoved Ministrstva za delo razkriva, da se bo število prostih delovnih mest zmanjšalo, povpraševanje po delovni sili pa bo presegalo ponudbo.
Največje vrzeli bodo v šolstvu, zdravstvu in tehničnih poklicih. GZS opozarja na visoko obdavčitev dela, Zavod za zaposlovanje pa na vedno večje težave pri iskanju ustreznih kandidatov.
Zaposlenost rekordna, a pomanjkanje se poglablja
Čeprav je bilo leta 2024 v Sloveniji zaposlenih rekordnih 967 tisoč ljudi, je povpraševanje po delavcih še vedno večje od ponudbe. Analiza Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki napoveduje razmere na trgu dela do leta 2039, razkriva, da bo Slovenija v prihodnjih letih doživela največje strukturne spremembe doslej.
Upokojevalo se bo več ljudi, kot jih bo vstopilo na trg dela, kar bo poglobilo primanjkljaj v številnih sektorjih. Demografski trendi so neizprosni – delovno aktivno prebivalstvo se stara, mlajših pa je vse manj. Že od leta 2019 število upokojencev presega število mladih, ki prvič vstopajo na trg dela.
Učitelji in zdravniki na robu izčrpanosti
Največje kadrovske vrzeli so napovedane v zdravstvu in šolstvu. Zavod za zaposlovanje poroča, da se s pomanjkanjem ustreznih kandidatov srečuje že 78 % delodajalcev v zdravstvu in 68,5 % v izobraževanju. »Ti delodajalci izkazujejo visoke zaposlitvene potrebe, zlasti zaradi nadomeščanja upokojitev in odsotnih delavcev. Povpraševanje po kadru bistveno presega število iskalcev zaposlitve, kar napoveduje težave pri zapolnjevanju vrzeli,« so pojasnili na Zavodu RS za zaposlovanje.
Tudi ministrstvo za vzgojo in izobraževanje priznava, da so razmere resne, a poudarja, da se izvajajo ukrepi za privabljanje novih učiteljev: »Vsako leto razpisujemo kadrovske štipendije za študente pedagoških smeri, predvsem za področja, kjer se najbolj zaznava primanjkljaj – matematika, fizika, kemija, računalništvo, tehnika in posebne potrebe. V šolskem letu 2025/26 je predvidenih 200 štipendij,« so navedli.
Poleg tega ministrstvo sofinancira študije za pridobitev pedagoško-andragoške izobrazbe, financira pripravniške sheme in spodbuja občine, naj učiteljem začetnikom omogočijo dostop do neprofitnih stanovanj. »Uveljavljena reforma plačnega sistema pa prinaša tudi dvig plač učiteljem,« so še dodali.
GZS: »Pomanjkanje delavcev je manj pereče, a težave ostajajo«
Glavni ekonomist Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Bojan Ivanc pravi, da je pomanjkanje delovne sile trenutno manj izrazit problem kot v prejšnjih letih, saj se je gospodarska rast upočasnila: »Zaradi slabšanja razmer v izvozno usmerjenih panogah in gradbeništvu je pomanjkanje delavcev najmanj pereč izziv v zadnjih treh letih. Število delovnih mest je avgusta medletno nižje za okoli 4.000, padci bi bili še večji, če ne bi sektor država odpirala novih delovnih mest, predvsem v zdravstvu in šolstvu,« pojasnjuje Ivanc.
Vendar pa zbornica opozarja, da se v prihodnjih letih lahko položaj hitro poslabša, saj bo večina prostih delovnih mest nastala zgolj zaradi upokojevanja. Analiza ministrstva napoveduje, da bo povprečno letno število prostih delovnih mest padlo z 32 tisoč na 24 tisoč do konca desetletja.
Tujci – rešitev ali nuja?
V Sloveniji trenutno tujci predstavljajo okoli 16 odstotkov delovno aktivnih, kar pomeni približno 180 tisoč ljudi. Po napovedi bi se lahko njihov delež do leta 2030 povzpel na 26 odstotkov, a GZS meni, da je ta ocena pretirana. »Bolj realno je, da bo delež blizu 20 odstotkov,« ocenjuje Ivanc.
Največ tujih delavcev prihaja iz držav nekdanje Jugoslavije, in to predvsem v gradbeništvo, transport, predelovalno industrijo, gostinstvo in turizem ter institucionalno varstvo starejših.
Na Zavodu za zaposlovanje dodajajo, da so postopki za zaposlovanje tujcev še vedno prepočasni in zapleteni. »Oteženo je pridobivanje dovoljenj, priznavanje kvalifikacij in reševanje namestitev,« opozarjajo, pri čemer izpostavljajo potrebo po večji medinstitucionalni usklajenosti.
Visoka obdavčitev dela ostaja rak rana
GZS opozarja, da Slovenija zaradi visoke obdavčitve dela izgublja konkurenčnost pri privabljanju visoko izobraženih strokovnjakov. »Problematična je predvsem politika prispevkov – ti so v Sloveniji visoki, pri dohodnini pa je prisotna izrazita progresija. Zaposleni z nizkimi plačami ne plačujejo skoraj nič, z rastjo plače pa davčna obremenitev hitro narašča. Obremenitev dela se je v zadnjih treh letih celo povečala,« pravi Ivanc. Dodaja, da Slovenija nima t. i. razvojne kapice, s katero bi omejila višino prispevkov za najvišje plače, kar številne države EU že poznajo.
Zeleni in digitalni prehod – priložnost za prestrukturiranje
Po podatkih analize bo 40 odstotkov delovnih mest zelenih ali ozelenitvenih, več kot polovica pa bo zahtevala digitalne kompetence. Na Zavodu RS za zaposlovanje opažajo hitro rast zanimanja za izobraževanja s teh področij.
»V obdobju 2023–2025 smo zabeležili več kot 7.000 vključitev v programe, ki prinašajo digitalne kompetence. Najbolj obiskani so tečaji računalniške pismenosti, Excela, uporabe MS Teams, pa tudi novejši programi, kot so ChatGPT za prihodnost dela, digitalni marketing in programiranje,« pravijo na Zavodu.
Povečuje se tudi zanimanje za programe, povezane z varstvom okolja in trajnostnim razvojem, čeprav jih v katalogu še ni veliko. Med zelenimi vsebinami prevladujejo tečaji varjenja, energetike, logistike in podjetništva, kjer se udeleženci seznanijo z vidiki trajnostne proizvodnje in krožnega gospodarstva.
Kaj čaka trg dela po letu 2030
Analiza ministrstva opozarja, da bo po letu 2030 večina prostih delovnih mest nastala le zaradi nadomeščanja upokojenih delavcev. Gospodarska rast bo počasnejša, delovno aktivnih prebivalcev manj, zato se bo slovenski trg dela moral prilagoditi – tudi z vključevanjem starejših, s prožnejšimi oblikami dela in večjim vlaganjem v znanje.
GZS ob tem vidi priložnost v povezovanju digitalne in zelene transformacije. »Ti dve kompetenci sta ključni za dvig produktivnosti. Podpiramo vse instrumente, ki podjetja spodbujajo k trajnostni rabi energije in digitalizaciji procesov, hkrati pa moramo paziti, da prehod ne bo administrativno zadušljiv za manjša podjetja,« poudarja Ivanc.
ZRSZ: »Kadrovske vrzeli lahko le blažimo, ne odpravljamo«
Na Zavodu priznavajo, da pomanjkanje kadrov v zdravstvu in izobraževanju presega vse napovedi. »Delodajalci pogosto poročajo o nadurnem delu zaposlenih. Pri medicinskih sestrah, bolničarjih in negovalcih opažamo, da jih zahtevni pogoji dela in razmeroma nizke plače odvračajo od poklica, zato se zaposlujejo drugje, denimo v trgovini,« pravijo.
Ob tem dodajajo, da se Zavod vse bolj usmerja v povezovanje s šolami, občinami in delodajalskimi združenji ter v promocijo deficitarnih poklicev med mladimi.
»V prihodnosti bo imel Zavod vidnejšo vlogo tudi pri posredovanju študentskega dela in dela upokojencev. Pomembno je, da se vsi deležniki na trgu dela povežemo, saj lahko v danih razmerah govorimo predvsem o blaženju, ne o odpravi primanjkljaja,« so poudarili.
Slovenija med znanjem in robotizacijo
Umetna inteligenca bo v prihodnjih letih pomembno preoblikovala trg dela. Čeprav prinaša grožnjo izgube nekaterih poklicev, odpira nove priložnosti v tehnologiji, analitiki, zdravstvu in izobraževanju. Analiza zato poudarja pomen vseživljenjskega učenja in nenehnega posodabljanja znanja – brez tega bo prehod v prihodnost težko vzdržen.
Slovenija se torej v naslednjih petnajstih letih sooča z izzivom: kako ohraniti delovno aktivno prebivalstvo, spodbuditi mlade za deficitarne poklice in ustvariti pogoje, kjer bodo znanje, ne obdavčitev, odločilni za uspeh.
E-novice · Novice
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
