Ta preprosta navada koristi srcu in možganom, a jo mnogi zanemarjajo
Na zdravje srca ne vplivata le telesna dejavnost in prehrana. Pomembni so tudi stres, družabni stiki, krvni tlak in odnos do alkohola.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Ko govorimo o zdravem srcu, običajno najprej pomislimo na gibanje, manj mastno prehrano in opustitev kajenja. Toda kardiologi vse pogosteje opozarjajo, da je treba na zdravje srca gledati precej širše. Pomembno je tudi, kako spimo, koliko smo pod stresom, kako pogosto se družimo in ali poznamo vrednosti svojega krvnega tlaka.
Dobra novica je, da lahko na številne dejavnike tveganja vplivamo sami. Že manjše, a dolgoročne spremembe življenjskega sloga lahko prispevajo k boljšemu zdravju srca in ožilja.
Sredozemski način prehranjevanja je dobra osnova
Med prehranskimi vzorci, ki jih strokovnjaki pogosto priporočajo za zdravje srca, izstopa sredozemska prehrana. Temelji na zelenjavi, sadju, polnozrnatih žitih, stročnicah, ribah, oreščkih in kakovostnih rastlinskih maščobah.
Hkrati je priporočljivo omejevati rdeče in predelano meso, dodane sladkorje, preveč soli ter živila z veliko nasičenih maščob.
Pri tem ni treba težiti k popolnosti. Veliko pomembneje je, da zdrave izbire prevladujejo večino časa in postanejo del vsakodnevne rutine.
Tudi druženje lahko koristi srcu
Na prvi pogled se zdi, da družabno življenje nima veliko skupnega s srcem, vendar raziskave vse pogosteje povezujejo kakovostne socialne odnose z boljšim zdravjem.
Stiki z družino, prijatelji in drugimi bližnjimi lahko pomagajo zmanjševati občutek osamljenosti in stres. Dolgotrajna osamljenost pa je povezana z večjim tveganjem za nekatere srčno-žilne bolezni, predvsem pri starejših.
Redno druženje tako ni pomembno le za razpoloženje, temveč je lahko del širše skrbi za zdravje.
Ni nujno, da vsak dan intenzivno trenirate
Za zdravje srca je pomembna redna telesna dejavnost, vendar to ne pomeni, da morate vsak dan obiskovati fitnes ali izvajati zahtevne treninge.
Priporočljivo je približno 150 minut zmerno intenzivnega gibanja na teden. To lahko vključuje hitro hojo, kolesarjenje, plavanje ali druge dejavnosti, pri katerih se nekoliko zadihate.
Koristna je tudi vadba za moč, vendar je pri dolgoročnem uspehu najpomembnejše, da najdete obliko gibanja, ki vam ustreza. Redna hoja je lahko veliko koristnejša kot intenzivna vadba, ki jo po nekaj tednih opustite.
Kronični stres se lahko pozna tudi na srcu
Občasnemu stresu se skoraj ni mogoče izogniti, težava pa nastane, ko napetost postane stalna.
Dolgotrajni stres lahko prispeva k zvišanemu krvnemu tlaku, slabšemu spancu in navadam, ki srcu ne koristijo, kot so prenajedanje, kajenje ali večje uživanje alkohola.
Pomagajo lahko že preproste navade, denimo redni sprehodi, dihalne vaje, čas brez telefona ali jasnejša meja med službo in prostim časom. Ključno je, da način sproščanja vključite v vsakdan, ne le takrat, ko ste že povsem izčrpani.
Kozarec vina ni priporočilo za zdravo srce
Dolga leta je veljalo prepričanje, da manjša količina rdečega vina koristi srcu. Danes so strokovnjaki pri takšnih trditvah precej bolj previdni.
Alkohol lahko vpliva na krvni tlak, spanec, srčni ritem in vnetne procese v telesu, zato ga ni smiselno začeti piti zaradi domnevnih koristi za srce.
Če alkohol uživate, je pomembna zmernost. Za zdravje srca pa ostajajo bistveno pomembnejši redno gibanje, uravnotežena prehrana, kakovosten spanec, obvladovanje stresa in spremljanje krvnega tlaka.
Visok krvni tlak pogosto ne boli
Hipertenziji pogosto pravijo tudi tiha nevarnost, saj človek več let ne opazi nobenih težav. Kljub temu lahko dolgotrajno povišan tlak postopoma poškoduje žile ter obremenjuje srce, možgane in ledvice.
Prav zato je smiselno poznati svoje vrednosti in krvni tlak občasno preveriti, še posebej če imate dejavnike tveganja ali se visok tlak pojavlja v družini.
Če so meritve večkrat povišane, se je treba o tem posvetovati z zdravnikom in ne sklepati zgolj na podlagi ene meritve.
Skrb za srce torej ni ena sama velika sprememba, temveč skupek vsakodnevnih odločitev. Prav tiste navade, ki se zdijo najmanj pomembne, lahko na dolgi rok naredijo veliko razliko.
Preberite več: