Skrita moč naših travnikov: njen zdravilni koren bo kmalu za nabiranje
Na videz povsem običajna rastlina skriva koren, bogat z inulinom. Tradicionalno ga uporabljajo za prebavo, iz njega pa pripravljajo tudi nadomestek za kavo.
Strokovni nasveti, navade za vitalnost in uravnotežen vsakdan.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Raste ob poteh, na travnikih in drugih sončnih rastiščih, zato jo marsikdo spregleda. Njeni modri cvetovi so precej bolj opazni kot del rastline, ki je z vidika prehrane in tradicionalnega zeliščarstva najbolj zanimiv, to je njen grenak koren. Govorimo o rastlini cikoriji oziroma navadnem potrošniku, o katerem je pisala herbalistka in fitoterapevtka Leonora Surian Popov. Izpostavila je predvsem vsebnost inulina, grenke snovi ter tradicionalno uporabo rastline za podporo prebavi.
Njen koren je bogat z inulinom
Koren cikorije vsebuje veliko inulina, vrste topne prehranske vlaknine, ki je zanimiva predvsem zaradi vpliva na črevesno mikrobioto. Inulin se v tankem črevesu ne razgradi tako kot številni drugi ogljikovi hidrati, temveč doseže debelo črevo, kjer ga lahko uporabljajo nekatere koristne črevesne bakterije. Zaradi tega ga uvrščamo med prebiotične vlaknine.
Prehranske vlaknine so sicer pomemben del uravnotežene prehrane, saj med drugim prispevajo k normalnemu delovanju prebave. Pri nenadnem večjem vnosu inulina pa se lahko pri nekaterih pojavijo napenjanje, vetrovi ali druge prebavne težave.
Zakaj je tako grenka?
Če ugriznemo v list ali koren cikorije, hitro opazimo njen izrazito grenak okus. Prav grenke snovi so eden od razlogov, da se rastlina že dolgo uporablja v tradicionalnem zeliščarstvu. Surian Popov pojasnjuje, da grenčine spodbujajo izločanje sline in prebavnih sokov ter se tradicionalno uporabljajo za spodbujanje apetita in podporo prebavi.
Grenak okus je danes v sodobni prehrani precej manj pogost kot sladek ali slan, čeprav so bile grenke rastline stoletja običajen del prehrane in zeliščnih pripravkov.
Kaj pa holesterol in trigliceridi?
Avtorica izpostavlja tudi, da se uporaba korena cikorije oziroma njegovih prehranskih vlaknin povezuje z ugodnim vplivom na raven skupnega holesterola in trigliceridov v krvi.
Pri tem je pomembno poudariti, da cikorija ni zdravilo za povišan holesterol ali trigliceride in ne more nadomestiti zdravljenja oziroma sprememb življenjskega sloga, ki jih priporoči zdravnik. Za zdravje srca in ožilja so še vedno ključni celotna prehrana, dovolj gibanja, zdrava telesna masa, opustitev kajenja ter po potrebi ustrezno zdravljenje.
Raste tudi pri nas
Cikorija ni kakšna eksotična zdravilna rastlina. Botanični vrt Univerze v Ljubljani navadni potrošnik navaja med rastlinami, ki rastejo tudi v Sloveniji. Prepoznamo ga predvsem po značilnih modrih cvetovih.
Cveti od poletja do jeseni, najdemo pa ga lahko ob poteh, cestah, na travnikih in drugih odprtih rastiščih. Prav zaradi njegove razširjenosti ga marsikdo vidi pogosto, ne da bi vedel, za katero rastlino gre.
Iz korena so nekoč pripravljali nadomestek za kavo
Cikorija ima še eno zanimivo uporabo. Njen koren lahko posušimo, prepražimo in zmeljemo. Tako nastane temen napitek nekoliko grenkega, praženega in rahlo oreškastega okusa. Cikorijina »kava« ne vsebuje kofeina, zato se uporablja kot samostojen napitek ali kot dodatek pravi kavi.
Za pripravo se koren tradicionalno izkoplje jeseni, opere, nareže na manjše koščke in posuši. Posušen koren se nato prepraži in zmelje, iz njega pa se pripravi napitek podobno kot iz kave.
Ni primerna za vsakogar
Čeprav gre za rastlino, ki se uporablja tudi v prehrani, previdnost ni odveč. Surian Popov opozarja predvsem na ljudi z resnejšimi boleznimi žolčnega sistema ter tiste, ki so alergični na rastline iz družine nebinovk oziroma košarnic. Tudi pri samostojnem nabiranju divjih rastlin velja previdnost.
Rastlino je treba zanesljivo prepoznati, nabirati pa jo je smiselno le na čistih območjih, stran od prometnih cest in drugih virov onesnaženja.
