5 navad ljudi, ki živijo do 100 let in vse so vam že danes dosegljive
Ljudje v modrih conah živijo dlje in bolj zdravo od vseh nas. Njihova skrivnost ni v genih, temveč v petih navadah, ki so dosegljive vsakomur.
Strokovni nasveti, navade za vitalnost in uravnotežen vsakdan.
Otroci, rojeni v Sloveniji leta 2023, lahko pričakujejo, da bodo živeli 82 let, od tega pa le okoli 67 let tudi zdravi. Skoraj petino življenja bodo preživeli obremenjeni s kroničnimi boleznimi. A to ni neizogibno.
Podaljšati leta zdravega življenja je cilj medicine dolgoživosti, ki se po svetu hitro razvija in jo vedno več zdravnikov prepoznava kot prihodnost medicine, premiki v tej smeri so se zgodili tudi pri nas.
Prvič v zgodovini lahko staranje merimo in tudi upočasnimo
»Sodobna tehnologija nam omogoča, da lahko odklone v organizmu odkrijemo zelo zgodaj, mnogo prej, preden se pojavijo prvi simptomi. To pomeni, da lahko prvič v zgodovini staranje merimo, usmerjamo in učinkovito upočasnimo ter s tem močno podaljšamo število zdravih, vitalnih in aktivnih let življenja,« pravi Mirjana Sredojević, specialistka kardiologije in vaskularne medicine ter vodja klinike Carpe Diem Longevity, ki je pred kratkim začela delovati v okviru Medicinskega centra Ljubljana.
Novinar revije National Geographic Dan Buettner je skupaj z raziskovalci opredelil pet lokacij na svetu z nenavadno visokim številom stoletnikov, to so tako imenovane modre cone. To so japonska Okinawa, grška Ikarija, sardinska Nuoro, polotok Nicoya v Kostariki in Loma Linda v Kaliforniji.
Zanimalo jih je predvsem, kaj te ljudi povezuje. Odgovor ni bila genetika. Bile so navade. »Gre za preproste teme. Vsi vemo, da so dobre za nas, vsi vemo, kako bi morali živeti. Se pa zavedamo, da glede na življenjski slog, v katerem živimo, ni to vedno lahko izvedljivo,« pojasnjuje dr. Sredojević. »Je pa pomembno, da se na to spomnimo in da si med seboj tudi pomagamo.«
5 navad ljudi, ki živijo dolgo
Katere so te navade? Dr. Sredojević jih našteje pet in čisto vse so vsem nam na dosegu roke.
Prehrana
Ljudje v modrih conah ne sledijo dietam. Jedo preprosto, sezonsko in lokalno zelenjavo, stročnice, ribe, olivno olje. Predelana hrana je izjema, ne pravilo. Slovenija ima v tem pogledu izjemno prednost. »Ko sem se pogovarjala z ljudmi iz Mexico Cityja, so bili popolnoma presenečeni, da imamo pri nas takšen dostop do sveže hrane na tržnicah in neposredno pri kmetih. Oni tega nimajo,« pravi Sredojević.
Dobra novica: ni treba jesti popolno. »Hrana je lahko tudi užitek in to dolgoživci vedo. Seveda brez pretiravanja,« dodaja.
Gibanje
Prebivalci modrih con ne hodijo v telovadnico. Živijo v vaseh s hribčki in stopnicami in se med vsakodnevnimi opravili stalno gibljejo. V povprečju prehodijo bistveno več kot mi, ki cel dan sedimo za mizo. »Že to, da izberemo stopnice namesto dvigala, da gremo med odmorom na kratek sprehod okrog stavbe — vse šteje,« pojasnjuje zdravnica.
Še en preprost trik, ki ga potrjuje znanost: dve do tri minute hoje po obroku. Mišice hitro prevzamejo sladkor iz krvi in ga porabijo za gibanje, namesto da se nalaga naprej.
Spanje
Razlika med šestimi in sedmimi urami spanja naslednji dan pomeni kar 27 odstotkov manjšo učinkovitost. »Ali uspemo čez noč pridobiti dovolj kakovostnega spanca, da bomo naslednji dan bolj bistri, bolj zmogljivi in sposobni prevzeti več — to je eden ključnih temeljev dolgoživosti,« poudarja
Stres
Kronični stres je eden glavnih pospeševalcev staranja, a ker je neviden, ga pogosto podcenjujemo. Kako se soočamo z njim in kakšna je naša duševna stabilnost, je enako pomembno kot prehrana ali gibanje.
Ljudje v modrih conah imajo vgrajene rituale sproščanja: molitev, meditacijo, popoldanski počitek, čas z bližnjimi. Ne gre za luksuz. Gre za navado
Medosebni odnosi
Kakovost socialnih stikov vpliva na zdravje bolj, kot si večina predstavlja. Osamelost je po nekaterih raziskavah primerljiva s kajenjem 15 cigaret na dan. Ljudje v modrih conah živijo v tesnih skupnostih, kar to ni naključje.
In še dodatni temelj: Ikigai
Najstarejši udeleženec njenega programa ima 94 let, smuča in vsak dan naredi sto počepov. »Prepričana sem, da ima ikigai zelo dobro definiran,« pravi. Zgovoren je tudi širši podatek: število Slovencev, starih 100 let, in več, se je od leta 1991 do 2024 povečalo za 15-krat.
Kar je v genih, ni vklesano v kamen
Pogost izgovor, ki ga radi izgovorimo je: »To imamo pač v genih.« A nova spoznanja pričajo drugače. Genetika sicer določa predispozicije, a raziskave s področja epigenetike potrjujejo, da lahko s spremembami v življenjskem slogu na kar 90 odstotkov izražanja genov vplivamo sami.
»Dolgoživost je odločitev in način življenja. Ni čarobna paličica, temveč proces, ki zahteva angažiranost posameznika. Svojemu zdravju moramo postaviti močne temelje, sicer nam tudi najsodobnejša tehnologija ne more pomagati,« poudarja dr. Sredojević.
Ne nasedite obljubam o hitrih rešitvah
Z naraščajočo priljubljenostjo dolgoživosti se na trgu pojavljajo storitve in izdelki, ki obljubljajo hitre rezultate, a za njimi pogosto ne stojijo znanstveni dokazi. »V najboljšem primeru smo samo zapravili denar. Lahko pa nam tudi škodijo,« opozarja zdravnica.
Pred odločitvijo za katerikoli program, ali dodatek najprej preverite: kdo stoji za ponudbo, kakšna znanja ima tim in ali so priporočila res utemeljena v raziskavah. »Spremembe potrebujejo čas in dosledno izvajanje,« zaključuje Sredojevićeva. »Ampak pet temeljev, o katerih smo govorili — te ima vsak od nas že danes na dosegu roke.«
E-novice · Zdravje
