Izrael Slovenijo vidi kot "novo Madžarsko" in svoj ščit v Evropski uniji
Kajzer pravi, da mu zaradi prijateljskega odnosa do Izraela očitajo podporo genocidu. Israel Hayom pa Slovenijo opisuje kot »novo Madžarsko« in strateški ščit Izraela v EU.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
»Nova Madžarska.« Tako je izraelski časnik Israel Hayom naslovil zgodbo o spremembi slovenske politike do Izraela. Primerjava se ne nanaša na notranjo politiko, temveč na vlogo, ki jo je pri odnosu Evropske unije do Izraela dolga leta igrala Madžarska. Pri odločitvah, za katere je potrebno soglasje vseh članic, je lahko namreč dovolj že nasprotovanje ene države.
Israel Hayom zdaj podobno vlogo pripisuje Sloveniji. V članku, objavljenem 11. septembra, jo označuje za nastajajoči »strateški ščit« Izraela v institucijah Evropske unije. Povod je bil intervju s slovenskim zunanjim ministrom Tonetom Kajzerjem po obisku izraelskega kolega Gideona Sa'arja in odprtju prvega rezidenčnega izraelskega veleposlaništva v Ljubljani.
Časnik Slovenijo predstavi kot državo, ki se je iz »bojkotnice« Izraela spremenila v njegovo prijateljico. Kajzer gre v pogovoru nekoliko manj daleč, vendar jasno pove, da nova slovenska vlada odnosa do Izraela zaradi nasprotovanja doma ali pritiskov iz drugih evropskih držav ne namerava spreminjati.
Takšen nastop ne prihaja iz praznega prostora. V prvih treh mesecih Janševe vlade je Slovenija odpravila omejitve proti Izraelu, obnovila politične stike, preprečila sprejetje skupne evropske izjave o izraelskih načrtih na Zahodnem bregu ter začela krepiti politično, gospodarsko in diplomatsko sodelovanje z Jeruzalemom.
Od omejitev k tesnejšemu sodelovanju
Sprememba se je začela praktično takoj po oblikovanju nove vlade. Vlada je 11. junija odpravila prepoved izvoza in tranzita vojaškega orožja in opreme v Izrael ter uvoza iz Izraela, ki jo je prejšnja vlada uvedla julija 2025. Razveljavila je tudi več prejšnjih sklepov z izhodišči za ukrepe proti Izraelu.
Odločitev je utemeljila s ponovno vzpostavitvijo »normalnega političnega dialoga«. Namesto omejevanja komunikacije je napovedala politični dialog, diplomatsko angažiranost in tiho diplomacijo, obenem pa poudarila, da Slovenija ostaja zavezana mednarodnemu pravu, zaščiti civilnega prebivalstva in politični rešitvi, ki bi omogočila mirno sobivanje Izraelcev in Palestincev.
Podobno je Kajzer nastopal tudi pozneje. Slovenija je še naprej zagovarjala humanitarno pomoč Palestincem, minister pa je hkrati poudarjal pomen odprtih komunikacijskih kanalov z Izraelom in vplivanja skozi dialog.
»Nismo govorili o reševanju konflikta«
Kajzer je izraelskemu časniku povedal, da so ob obisku Gideona Sa'arja dosegli »veliko več, kot so načrtovali«. Ob tem je jasno povedal, kaj je bilo v ospredju srečanj.
»Nismo govorili o reševanju konflikta na Bližnjem vzhodu, ampak o tem, kako bomo ponovno zgradili naše dobro prijateljstvo,« je dejal. Prihodnje odnose je opisal kot odprte, močne in zasnovane na zaupanju.
To se je pokazalo tudi v konkretnih potezah. Kajzer in Sa'ar sta podpisala program sodelovanja na področjih izobraževanja, znanosti, kulture, mladih in športa do leta 2030. Izrael je v Ljubljani odprl prvo rezidenčno veleposlaništvo, Sa'arjev obisk pa je bil prvi obisk izraelskega zunanjega ministra na tej ravni po 16 letih. Izrael je spremljala tudi gospodarska delegacija, državi pa sta govorili o tesnejšem tehnološkem in gospodarskem sodelovanju.
Kajzer je ob obisku dejal, da želi odnose prestaviti »v višjo prestavo«. Israel Hayom isti razvoj opisuje precej bolj izrazito. Odprtje veleposlaništva vidi kot vrhunec obrata slovenske politike po menjavi oblasti.
Kajzer o očitkih glede genocida
Del pogovora je bil namenjen tudi nasprotovanju novi politiki doma.
Kajzer je dejal, da nekateri nasprotujejo obnovitvi odnosov z Izraelom in zahtevajo njegovo razrešitev ter mu očitajo, da »podpira genocid, ker ima do Izraela prijateljski odnos«. Dodal je, da njegovi kritiki govorijo stvari, ki so »daleč od realnosti«, ter jih povezal z manipulacijami in dezinformacijami.
»Gre za ljudi, ki v resnici ne vedo, kaj se dogaja v Izraelu,« je dejal.
Iz tega je izpeljal tudi svoj pogled na sankcije in bojkote. Izrael je označil za demokratično državo in ocenil, da sankcije, bojkoti in grožnje v izraelsko palestinskem konfliktu ne bodo prinesli miru. Po njegovem je pot do njega dialog.
To je skoraj enaka logika, s katero je vlada junija pojasnjevala odpravo omejitev proti Izraelu.
Nato je Slovenija pokazala, kaj njen glas pomeni v Bruslju
Za izraelske medije je odnos s Slovenijo postal še zanimivejši konec avgusta.
Evropska unija je pripravljala skupno izjavo vseh 27 članic proti izraelskemu projektu E1 na zasedenem Zahodnem bregu. Izrael je objavil razpis za več kot 1200 stanovanjskih enot, Evropska služba za zunanje delovanje pa je opozorila, da bi projekt razdelil Zahodni breg in dodatno ogrozil možnost rešitve dveh držav.
Slovenija k skupni izjavi ni dala soglasja. Namesto izjave vseh držav EU je visoka zunanjepolitična predstavnica Kaja Kallas zato objavila izjavo v svojem imenu.
Janez Janša je slovensko odločitev javno branil in Evropski uniji očital nesorazmerno osredotočenost na Izrael. Izraelski premier Benjamin Netanjahu se mu je nato javno zahvalil za »pogum in jasnost« ter pri tem ostro kritiziral evropsko politiko do Izraela.
Prav ta dogodek je v izraelskih medijih postal eden najvidnejših dokazov spremembe v Ljubljani.
Ynet je 26. avgusta članek naslovil z vprašanjem, ali je Slovenija novo upanje Izraela za preprečevanje evropskih sankcij. Časnik je posebej izpostavil, da se je slovenska politika po nastopu Janševe vlade bistveno spremenila.
Slovenija je nekaj dni pozneje še poudarila, da želi ohraniti sistem soglasnega odločanja v evropski zunanji politiki. Kajzer je 3. septembra v širši razpravi o prihodnjem delovanju EU ponovil stališče Slovenije, da mora odločanje na področju skupne zunanje in varnostne politike temeljiti na soglasju in prizadevanju za konsenz vseh članic.
»Nova Madžarska«
Israel Hayom piše, da so Slovenijo zaradi nove politike nekatere evropske države začele označevati za »novo Madžarsko«. Časnik pri tem ne navede, katere države oziroma predstavniki naj bi izraz uporabljali. Kajzer pa se na oznako v intervjuju neposredno odzove.
»Nekateri nas imenujejo nova Madžarska, da bi nas prestrašili, vendar smo neodvisni in trdno stojimo za svojim mnenjem,« je dejal.
Tudi Evropsko unijo je primerjal z družino, v kateri ni nujno, da se vsi člani vedno strinjajo. Slovenija je po njegovih besedah suverena država z lastnim stališčem. Če bi kdo proti njej ukrepal samo zaradi njenega odnosa do Izraela, to po Kajzerjevih besedah ne bi bilo ravnanje, ki ga pričakuje od evropskih partneric.
Za Israel Hayom je Slovenija že več kot prijateljska država
Po tem delu intervjuja časnik naredi še korak dlje. Israel Hayom zapiše, da Slovenija na mednarodnem prizorišču postaja »strateški ščit Izraela v institucijah Evropske unije«. Naslednji del članka celo naslovi kot »novo strateško sredstvo za Jeruzalem«.
Razlog je zelo praktičen. Del evropskih ukrepov na področju zunanje politike zahteva soglasje vseh članic. Israel Hayom zato ocenjuje, da bi lahko »dosledno slovensko nasprotovanje« preprečilo sprejetje ostrejših odločitev proti Izraelu. Vključitev Slovenije med Izraelu naklonjene države časnik opisuje kot jasno diplomatsko zmago izraelskega zunanjega ministrstva.
Slovenija je odpravila prejšnje omejitve, obnovila politični dialog, preprečila soglasje pri izjavi o E1 in hkrati vztraja pri sistemu odločanja, v katerem posamezna članica pri delu zunanjepolitičnih vprašanj ohranja možnost veta.
Stiki segajo tudi do Zahodnega brega
Tesnejši odnosi se ne kažejo samo na ravni zunanjih ministrov. Jernej Vrtovec se je 8. septembra v Ljubljani srečal z Josijem Daganom, predsednikom Regionalnega sveta Samarije in enim vidnejših političnih predstavnikov izraelskih naseljencev na severnem delu zasedenega Zahodnega brega.
Israel Hayom je srečanje predstavil kot še en dokaz spremembe slovenske politike. Dagan se je slovenski vladi zahvalil za, kot je sam opisal, preprečitev evropskega poskusa sankcij proti naselbinam. V preverljivem avgustovskem primeru je Slovenija sicer blokirala skupno evropsko izjavo o projektu E1, ne formalnega sklepa o sankcijah.
Vrtovec je po srečanju govoril o skupnih vrednotah in solidarnosti s Samarijo. Na posnetku srečanja je izrazil tudi podporo suverenosti Samarije, kot Izrael označuje severni del Zahodnega brega.
Dan pozneje je v Ljubljano prišel Sa'ar. Slovenija in Izrael sta odprla veleposlaništvo in podpisala program sodelovanja. Janša pa je v intervjuju za Newsmax, posnetem ob odprtju veleposlaništva, okrepitev odnosov opisal kot »vrnitev v normalnost«.
Kako Slovenijo danes vidijo v Izraelu
Slovenska vlada vse te poteze predstavlja kot vrnitev k dialogu in normalnim diplomatskim odnosom. Hkrati poudarja, da njeno stališče glede spoštovanja mednarodnega prava in politične rešitve izraelsko palestinskega vprašanja ostaja nespremenjeno.
Israel Hayom gleda na isti razvoj z druge strani.
Za Izrael Slovenija ni zanimiva samo zato, ker je nova oblast do njega prijaznejša. Pomembno je tudi, da sedi za evropsko mizo, da zagovarja soglasno odločanje in da je že pokazala pripravljenost odreči soglasje, kadar se z evropskim stališčem ne strinja.
Še spomladi je bila Slovenija v izraelskih medijih predvsem država, ki je sprejemala omejitve proti Izraelu. Po treh mesecih Janševe vlade Israel Hayom o njej piše kot o prijateljici in »strateškem ščitu« v Evropski uniji.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
